SEM, 4. marec 2024 ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo pet novih priporočil: V pustnem času je knjižnico SEM obogatila fotografska monografija Jasona Gerdnerja We the spirits (GOST, 2024). Fotograf, ki živi in ustvarja med ZDA in Francijo, je v več kot petnajstih letih in v petnajstih večinoma evropskih državah vizualno dokumentiral pustne obhode, pri čemer se je osredotočal na tradicionalna, ljudska in skupnostna praznovanja, tista z malo zunanjimi obiskovalci. Med nekaj več kot stotimi predstavljeni pustnimi liki so tudi kurent, posamezni liki Cerkljanske laufarije in Kostanjeviške šelmarije. V februarskem naboru knjig se je znašlo več del na temo vojne, rasne, etnične ali nacionalne nestrpnosti. Tudi prva svetovna vojna še vedno odmeva v publikacijah Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL. Božidar Jezernik je souredil zbornik Commemorating the First World War in the former Yugoslavia (Zupaničeva knjižnica, št. 52; 2023), ki prinaša prispevke o spreminjanju in ponekod še vedno aktualnem obeleževanju prve vojne ter tudi širše o političnem dogajanju na Balkanu. Druga knjiga pa se osredotoča na slovensko ozemlje. Vito Hazler je sistematično predstavil vojaška pokopališča, kapelice, spomenike in spominska znamenja v monografiji Dediščina spomenikov prve svetovne vojne (Zbirka Kulturna dediščina. Zv. 14; 2023). Pandemija covida-19 je v realnem življenju že skoraj pozabljena, v znanstvenih, muzejskih in umetniških projektih pa je še vedno aktualna. Zbornik Kovidna krajina: ranjivosti v času pandemije je še ena publikacija, ki je lani izšla v zbirki Zupaničeva knjižnica (št. 53). Znanstvena monografija temelji na etnografski raziskavi, ki jo je kot del projekta Sonar-Global vodila Uršula Lipovec Čebron, in ki je skupaj Saro Pistotnik tudi njena urednica. Fotograf Antoine d'Agata je bil povabljen k projektu Taking care in rezultat tega sodelovanja je bila razstava Psychodémie v muzeju MUCEM v Marseillu ter istoimenska in zajet

Loški muzej, 1. marec 2024 ― Ob občasni razstavi o gradu Divja Loka, ki je na ogled v stalni zbirki Loškega muzeja, nadaljujemo s predstavitvami predmetov srednjeveške materialne kulture, ki so bili doslej odkriti na tej utrjeni freisinški postojanki. Tokrat smo se posvetili loku in samostrelu, dvema srednjeveškima orožjema, ki sta se uporabljala ne le za boj na daljavo, ampak tudi za lov. Do uveljavitve ognjenega strelnega orožja sta predstavljala vrhunec orožarske tehnologije. Ker se v arheoloških kontekstih nista ohranila, o njuni prisotnosti in uporabi pričajo predvsem železne puščične osti različnih oblik in velikosti, ki so bile sestavni del njunih izstrelkov (puščic).