SEM, 12. maj ― Slovenski etnografski muzej je svojo zbirko tiskov in periodike obogatil s pomembno pridobitvijo: 160 enot gradiva, v katerih so objavljene ilustracije in reprodukcije del  Maksima Gasparija, enega najbolj prepoznavnih slovenskih ilustratorjev in likovnih ustvarjalcev prve polovice 20. stoletja. Zbirka obsega  raznolike tiskovine – od časopisov in revij do posebnih prilog in publikacij – ki ponujajo dragocen vpogled v Gasparijevo ustvarjalno pot ter v vizualno kulturo časa, v katerem je deloval. Nova zbirka je  pomemben doprinos k razumevanju Gasparijevega opusa, saj razkriva tudi manj znane ilustracije, naslovnice, vinjete in grafične rešitve, ki jih je umetnik ustvarjal za različne založnike in uredništva. Gradivo dopolnjuje muzejsko zbirko Zapuščina Maksima Gasparija in omogoča celovitejši vpogled v njegovo delo, ki je močno zaznamovalo slovensko likovno in etnografsko dediščino. Vsa gradiva bodo za študijske namene dostopna v knjižnici SEM, kjer bodo raziskovalcem, študentom, kustosom in ljubiteljem slovenske ilustracije na voljo za poglobljeno raziskovanje Gasparijeve ikonografije, motivike in likovnega jezika. Zbirka bo služila tudi kot podlaga za prihodnje razstave, raziskovalne projekte in publikacije, ki se posvečajo slovenski vizualni kulturi in etnografiji. Z novo pridobitvijo SEM utrjuje svojo vlogo osrednje ustanove za preučevanje slovenske kulturne dediščine ter odpira nove možnosti za raziskovanje enega pomembnejših slovenskih likovnih umetnikov. Zapuščino Maksima Gasparija hrani Kustodiat za ljudsko likovno umetnost in slikovne vire, omenjena zbrika tiskov pa hrani Knjižnica SEM "Ta knjiga, ki jo pozdravljam kot poskus ustvariti nam domačo ilustrirano dečjo knjigo, nam tako na drugi strani zopet enkrat priča, kako težko je zadostiti taki nalogi. Za enkrat hodimo še vsi za Župančičem in ne moremo preko njega do res svojega in neprisiljenega. Kljub temu pa je ta knjiga napredek v našem dečjem slovstvu." Iz recenzije Franceta Steleta o knj

SEM, 29. april ― Ob 200-letnici rojstva Janeza Kocijančiča, gorenjskega misijonarja v Afriki Gorenjski muzej v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem vljudno vabi na odprtje razstave ČUDEŽ NA NILU - Janez Kocijančič in njegova plovba po reki Nil leta 1851, ki bo v četrtek, 7. maja 2026, ob 19. uri v Galeriji Prešernove hiše v Kranju, Prešernova ulica 7. Razstavo bo odprla podžupanja Mestne občine Kranj, Manja Zorko. V kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Kranj. Gorenjski muzej in Slovenski etnografski muzej sodelujeta pri raziskavah in načrtnem dokumentiranju stikov Gorenjcev z neevropskim svetom v obdobju med letoma 1800 in 1950. Podatki, ki temeljijo na pisnih in slikovnih virih, so razpršeni med različnimi ustanovami in zasebnimi arhivi. Zato smo leta 2025 začeli s sistematičnim iskanjem in zbiranjem podatkov. Kmalu se je pokazal presenetljiv seznam posameznikov, za katerimi se je ohranila pestra popotniška zapuščina, zlasti v besedi in sliki. Poleg dokumentiranja stanja na terenu je ključnega pomena povezovanje ustanov v širšem srednjeevropskem prostoru, vključno z deli Romunije, ki so zgodovinsko vezani na Habsburško monarhijo. 200. OBLETNICA ROJSTVA JANEZA KOCIJANČIČA Letos se spominjamo visoke obletnice rojstva Janeza Kocijančiča (1826 – 1853), katoliškega misijonarja in nepogrešljivega sodelavca dr. Ignacija Knobleharja (1819–1858) v srednjeafriškem katoliškem misijonu. To je bila dodatna spodbuda, da smo se najprej posvetili Gorenjcem ob reki Nil med Aleksandrijo in ekvatorjem. Kocijančič je živel v času, ko so se v nekdanji Habsburški monarhiji začeli vse bolj intenzivno srečevati z Afriko, tamkajšnjimi ljudstvi in njihovo kulturo. S KNOBLEHARJEM V SUDAN IN ČUDEŽ NA NILU V obdobju Knobleharjevega bivanja v Sudanu, predvsem med letoma 1850 in 1857, so se tudi Slovenci spoznavali z Afriko. Redna ladijska linija Trst–Aleksandrija je najprej ljudem približala Egipt in Bližnji vzhod, z odprtjem Sueškega prekopa pa so se dimenzije sveta nenadoma ze

SEM, 29. april ― Ob 200-letnici rojstva Janeza Kocijančiča, gorenjskega misijonarja v Afriki Gorenjski muzej v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem vljudno vabi na odprtje razstave ČUDEŽ NA NILU - Janez Kocijančič in njegova plovba po reki Nil leta 1851, ki bo v četrtek, 7. maja 2026, ob 19. uri v Galeriji Prešernove hiše v Kranju, Prešernova ulica 7. Razstavo bo odprla podžupanja Mestne občine Kranj, Manja Zorko. V kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Kranj. Soavtor razstave je dr. Marko Frelih, kustos za afriške in ameriške zbirke v SEM.  Gorenjski muzej in Slovenski etnografski muzej sodelujeta pri raziskavah in načrtnem dokumentiranju stikov Gorenjcev z neevropskim svetom v obdobju med letoma 1800 in 1950. Podatki, ki temeljijo na pisnih in slikovnih virih, so razpršeni med različnimi ustanovami in zasebnimi arhivi. Zato so leta 2025 začeli s sistematičnim iskanjem in zbiranjem podatkov. Kmalu se je pokazal presenetljiv seznam posameznikov, za katerimi se je ohranila pestra popotniška zapuščina, zlasti v besedi in sliki. Poleg dokumentiranja stanja na terenu je ključnega pomena povezovanje ustanov v širšem srednjeevropskem prostoru, vključno z deli Romunije, ki so zgodovinsko vezani na Habsburško monarhijo. 200. OBLETNICA ROJSTVA JANEZA KOCIJANČIČA Letos se spominjamo visoke obletnice rojstva Janeza Kocijančiča (1826 – 1853), katoliškega misijonarja in nepogrešljivega sodelavca dr. Ignacija Knobleharja (1819–1858) v srednjeafriškem katoliškem misijonu. To je bila dodatna spodbuda, da smo se najprej posvetili Gorenjcem ob reki Nil med Aleksandrijo in ekvatorjem. Kocijančič je živel v času, ko so se v nekdanji Habsburški monarhiji začeli vse bolj intenzivno srečevati z Afriko, tamkajšnjimi ljudstvi in njihovo kulturo. S KNOBLEHARJEM V SUDAN IN ČUDEŽ NA NILU V obdobju Knobleharjevega bivanja v Sudanu, predvsem med letoma 1850 in 1857, so se tudi Slovenci spoznavali z Afriko. Redna ladijska linija Trst–Aleksandrija je najprej ljudem približala Egipt

SEM, 17. april ― SEM, Urad Vlade RS za narodnosti in Romski Akademski Klub so v torek, 14. aprila 2026, organizirali nacionalni posvet Pomen krepitve identitete in ohranjanja dediščine v romski skupnosti. Predstavili izsledke raziskav s področja izobraževanja, opolnomočenja žensk in mladih ter ohranjanja dediščine romske skupnosti v Sloveniji. Prispevke so dopolnili dragoceni vpogledi in izkušnje iz prakse.  Cilj srečanja je bilo povezati različne institucije ter predstavnice in predstavnike romske skupnosti. Dogodek je bila priložnost za krepitev medsebojnega poznavanja dela in možnosti za dolgoročno sodelovanje. Udeleženci so poudarili, da romska skupnost ni homogena, temveč so razlike tako med regijami kot med naselji znotraj regij. Zato je za kakršnekoli spremembe treba identificirati konkretne izzive in jih nato s ciljnimi ukrepi reševati. SEM se zahvaljuje vsem sodelujočim za njihove dragocene prispevke in vpoglede iz prakse, glasbeniku Sandiju Horvatu Sunnyju za glasbeni nastop. #naprejvpreteklost #muzejinskupnosti #dediščinapovezuje #muzejbrezmeja

SEM, 15. april ― . Ista točka, drugo stoletje SEM je z razstavo Fotograf: Fotografska dediščina Petra Nagliča odprl vrata posebnemu fotografskemu dialogu dveh mojstrov. Priznani fotograf Jože Suhadolnik je pet Nagličevih motivov poustvaril tako, da je svoj objektiv nastavil na povsem isto točko, s katere je pred skoraj stoletjem fotografiral Naglič. Ta precizen fotografski dialog nam omogoča opazovati spreminjanje prostora skozi čas, medtem ko tehnika in motiv ostajata brezčasna. Mojstrstvo analogne fotografije Čeprav živimo v digitalni dobi, Jože Suhadolnik ohranja prvinsko strast do klasičnega črno-belega filma. Za to priložnost je v analogni tehniki poustvaril izbrane prizore in jim vtisnil svoj prepoznaven avtorski pečat, s čimer je povezal pionirske začetke reportažne fotografije s sodobnim izrazom. Kdo je bil Peter Naglič? Razstava Fotograf: Fotografska dediščina Petra Nagliča v SEM predstavlja del bogate fotografske zapuščine ščetarskega mojstra in fotografa Petra Nagliča (1883–1959) iz Šmarce pri Kamniku, ki je pri dokumentiranju s fotografskim aparatom v obdobju med obema vojnama kot samouk usvojil prvine novo razvijajoče se reportažne fotografije. S fotografijo je beležil vse, kar je pritegnilo pozornost njegovega radovednega duha, ter podrobno dokumentiral različne sfere človekovega življenja - od osebnih dogodkov posameznika do verskega, društvenega in družabnega življenja v ožji ter širši skupnosti. Njegovo izjemno zbirko, ki obsega več kot 10.000 negativov, je SEM letos prejel v trajno hrambo. Vabljeni, da si na razstavi Fotograf: Fotografska dediščina Petra Nagliča ogledate, kako preteklost skozi objektiv nagovarja sedanjost in kako se podoba Ljubljane zrcali skozi čas. #naprejvpreteklost #muzejinskupnosti #dediščinapovezuje #muzejbrezmeja