Slovenski kulturni praznik v SEM

SEM, 6. februar ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 6. februar 2026 Slovenski etnografski muzej se pridružuje obeleževanju Prešernovega dne in v nedeljo, 8. februarja 2026, med 10.00 in 18.00, vabi na dan odprtih vrat s prostim vstopom. Kulturni praznik bo v SEM ponovno pester in pustno obarvan. Posebej izpostavljamo  vodstvo po novi razstavi Maske: Od rituala do karnevala, ki bo potekalo v družbi Cerkljanskih laufarjev.  Od 6. do 8. februarja 2026 Slovenski etnografski muzej v avli muzeja predstavlja tudi novo pridobitev v zbirkah SEM - slikarsko stojalo Maksima Gasparija z njegovim podpisom, na katerem je ustvaril večino svojih slik in risb. Muzej je predmet pridobil od družine Gaspari s podporo Ministrstva za kulturo RS. SEM hrani v svoji zbirki del Maksima Gasparija tudi portret Franceta Prešerna v mešani tehniki (1946), ki ga ob letošnjem Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, ob umetnikovem stojalu prvič predstavljamo javnosti. Kulturni praznik v SEM - Program: •    ob 11.00: Za otroke in družine: Maske, ustvarjalna delavnica Malega mojstra •    ob 11.00: Vodstvo po razstavi Spominske knjige z avtorico Sonjo Kogej Rus  •    ob 12.00: Vodstvo po razstavi Srebrni vrt / Silver Garden: Kolodijske fotografije Emilije Petrauskienė z avtorjem razstave Blažem Verbičem •    ob 14.00: Vodstvo po razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke s soavtoricama razstave dr. Natašo Vampelj Suhadolnik in dr. Heleno Motoh POSEBEJ IZPOSTAVLJAMO:  •    ob 16.00: Vodstvo po razstavi Maske: Od rituala do karnevala z avtorji razstave v družbi Cerkljanskih laufarjev Maskiranje je globoko ukoreninjen del našega vsakdanjika in praznikov, ki tke nevidno nit skozi šege letnega in življenjskega kroga. Povezuje našo preteklost in prihodnost in ima dolgo zgodovino. Razstava med drugim v ospredje postavlja enega najživahnejših in najpomembnejših izrazov te tradicije: pustne šege na Slovenskem. Skozi obsežno zbirko SEM, ki obse

Slovenski kulturni praznik v SEM

SEM, 6. februar ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 6. februar 2026 Slovenski etnografski muzej se pridružuje obeleževanju Prešernovega dne in v nedeljo, 8. februarja 2026, med 10.00 in 18.00, vabi na dan odprtih vrat s prostim vstopom. Kulturni praznik bo v SEM ponovno pester in pustno obarvan. Posebej izpostavljamo  vodstvo po novi razstavi Maske: Od rituala do karnevala, ki bo potekalo v družbi Cerkljanskih laufarjev.  Od 6. do 8. februarja 2026 Slovenski etnografski muzej v avli muzeja predstavlja tudi novo pridobitev v zbirkah SEM - slikarsko stojalo Maksima Gasparija z njegovim podpisom, na katerem je ustvaril večino svojih slik in risb. Muzej je predmet pridobil od družine Gaspari s podporo Ministrstva za kulturo RS. SEM hrani v svoji zbirki del Maksima Gasparija tudi portret Franceta Prešerna v mešani tehniki (1946), ki ga ob letošnjem Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, ob umetnikovem stojalu prvič predstavljamo javnosti. Kulturni praznik v SEM - Program: •    ob 11.00: Za otroke in družine: Maske, ustvarjalna delavnica Malega mojstra •    ob 11.00: Vodstvo po razstavi Spominske knjige z avtorico Sonjo Kogej Rus  •    ob 12.00: Vodstvo po razstavi Srebrni vrt / Silver Garden: Kolodijske fotografije Emilije Petrauskienė z avtorjem razstave Blažem Verbičem •    ob 14.00: Vodstvo po razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke s soavtoricama razstave dr. Natašo Vampelj Suhadolnik in dr. Heleno Motoh POSEBEJ IZPOSTAVLJAMO:  •    ob 16.00: Vodstvo po razstavi Maske: Od rituala do karnevala z avtorji razstave v družbi Cerkljanskih laufarjev Maskiranje je globoko ukoreninjen del našega vsakdanjika in praznikov, ki tke nevidno nit skozi šege letnega in življenjskega kroga. Povezuje našo preteklost in prihodnost in ima dolgo zgodovino. Razstava med drugim v ospredje postavlja enega najživahnejših in najpomembnejših izrazov te tradicije: pustne šege na Slovenskem. Skozi obsežno zbirko SEM, ki obse
Enotni za varno in odprto muzejsko ploščad Metelkova

Enotni za varno in odprto muzejsko ploščad Metelkova

SEM, 5. februar ― SKUPNA IZJAVA SEM, NMS – Metelkova, +MSUM, Slovenska kinoteka Ljubljana, 5 . februar 2026 Pretekli teden je bilo področje Metelkove ulice z okolico razglašeno za varnostno tvegano območje. Javne ustanove na muzejski ploščadi Metelkova smo ob tem dejstvu enotne: kultura je tista, ki plemeniti javni prostor in mu daje vsebino. Kljub poostrenemu nadzoru v okolici naše poslanstvo ostaja nespremenjeno – ostajamo varen, odprt in navdihujoč prostor za vse ljubitelje kulture. Muzejska ploščad ni le prehodna točka, temveč eno ključnih ljubljanskih vozlišč kulture in turizma.    Podpiramo prizadevanja za red in mir v naši okolici, hkrati pa zagotavljamo, da ploščad ostaja dostopna. Varnost obiskovalcev in zaposlenih je naša prednostna naloga, zato so razstavni prostori varovani po vseh standardih. Pri nas se lahko obiskovalci brez skrbi posvetijo raziskovanju dediščine in umetnosti. Naj muzejska ploščad ostane prostor srečevanj, navdiha in povezovanja, ne pa prostor razdvajanj! Vabljeni, da nas obiščete in soustvarjate varen javni prostor.   Blaž Verbič, direktor SEM ddr. Mateja Kos Zabel, direktorica NMS dr. Martina Vovk, direktorica MG+MSUM dr. Stojan Pelko, direktor Slovenske kinoteke
Muzejski večer z mag. Tatjano Dolžan Eržen in dr. Bojano Rogelj Škafar

Muzejski večer z mag. Tatjano Dolžan Eržen in dr. Bojano Rogelj Škafar

SEM, 2. februar ― Vabljeni na muzejski večer, posvečen etnologiji, raziskovanju izročila in življenjski predanosti stroki v četrtek, 5. februarja 2026, ob 18. uri, v Vojnomirovo dvorano Ullrichove hiše v Kranju,Tomšičeva 42. Gostji večera bosta Murkova nagrajenka za leto 2024, mag. Tatjana Dolžan Eržen iz Gorenjskega muzeja, ter prejemnica Murkovega priznanja za leto 2025, dr. Bojana Rogelj Škafar iz Slovenskega etnografskega muzeja. Njuno delo zaznamuje globoka ljubezen do etnologije, raziskovanja kulturne dediščine in razumevanja človeka v prostoru in času. Pogovor bo moderirala Saša Roškar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj.
Januarske novosti v Knjižnici SEM in priporočila za branje

Januarske novosti v Knjižnici SEM in priporočila za branje

SEM, 30. januar ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila: Zbornik Sustaining traditional dance as intangible cultural heritage (ZRC SAZU, Založba ZRC, 2025), ki je nastal v okviru evropskega projekta Dance-ICH, raziskuje načine za ohranjanje ljudskega plesa kot nesnovne kulturne dediščine. Avtorji poudarjajo, da ples ni le statičen zgodovinski artefakt, temveč živa praksa, ki obstaja skozi telesno izvajanje in nenehno prilagajanje sodobnemu času. Članek sta prispevali tudi naši kolegici iz muzeja, Anja Jerin in Adela Pukl. Daniel Brunskole, potomec slovenskih izseljencev v Argentino, je napisal obsežno publikacijo Patagonia tierra mítica: sus etnias (Remitente Patagonia, 2025) o Patagoniji. Skozi govorice, legende in mite rekonstruira selitve tamkajšnjih ljudstev. Predvsem pa se osredotoča na bogastvo mitov Patagonije, ki jo razglasi za mitološko deželo.  Prva ljubljanska pasaža: pasaža Nebotičnik in pasaža Viktoria (Afront, zavod za prostorsko inovativnost, 2025) govori o znameniti pasaži, ki je ob otvoritvi v 30. letih delovala kot živahno mestno stičišče z bogato ponudbo vsakdanjih in ekskluzivnih izdelkov. Privabljala je meščane, turiste in politične veljake. V obdobju socializma je tam delovalo več kot 18 različnih lokalov in trgovin in je bila pomemben prostor druženja in trgovanja. Po osamosvojitvi Slovenije je zaradi sprememb lastništva in navad meščanov, prišlo do postopnega praznjenja pasaže. Seznam novosti v Knjižnici SEM - januar (pdf, 115 KB)

Nova razstava v Slovenskem etnografskem muzeju Maske: Od rituala do karnevala

SEM, 22. januar ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 7. januar 2026 Nova razstava v Slovenskem etnografskem muzeju Maske: Od rituala do karnevala Slovenski etnografski muzej (SEM) razstavno sezono leta 2026 pričenja z odprtjem velike občasne razstave Maske: Od rituala do karnevala v četrtek, 15. januarja 2026, ob 18.00, v SEM. Odprta bo v predpustnem času letošnjega leta in bo na ogled vse do konca avgusta 2027.  Odprtje razstave bodo spremljali pustni zvoki in glasba, ki jih bo za to priložnost iz arhivskih zvočnih posnetkov reinterpretiral akademski glasbenik Boštjan Gombač. Vodja projekta Maske: Od rituala do karnevala je mag. Adela Pukl, kustodinja za duhovno kulturo v SEM, avtorji razstave pa so mag. Adela Pukl, mag. Anja Jerin in Miha Špiček.  Arhitekturo razstave in grafično oblikovanje je zasnoval Rok Poles (Berivka d.o.o.).  Ob razstavi bo izšla istoimenska publikacija, katere urednika sta mag. Anja Jerin in mag. Gregor Ilaš.   Maskiranje je del vsakdanjega življenja in praznikov, sledimo mu tako s šegami letnega kot tudi življenjskega kroga. S svojo dolgo zgodovino, katere ostanki so se s številnimi prilagoditvami ohranili vse do zdaj, našo preteklost povezuje s prihodnostjo. Razstava predstavlja različne oblike maskiranja s poudarkom na pustni dediščini Slovenije. Na ogled je več kot 120 mask, oprav in rekvizitov iz slovenskih in zunajevropskih zbirk muzeja.  Človek se že od nekdaj maskira. Maske se v različnih okoljih pojavljajo v celotni človeški zgodovini, zato lahko govorimo o njihovi univerzalni razširjenosti. Njihova vloga in pomen sta se v času spreminjala – lovcu v kameni dobi je maska omogočila krinko, s katero je laže ujel plen, pozneje je maska kot pomemben magični pripomoček postala del ritualnih praks. Pomembno vlogo je imela zlasti ob ritualnih prehodih, ki so spremenili status osebe ali naravnega stanja. Ob zatonu antike je z vzponom krščanstva prvotni pomen ritualnih praks v srednjem veku izgubl
Izšli sta dve novi publikaciji, katalog Maske in nov letnik revije Etnolog

Izšli sta dve novi publikaciji, katalog Maske in nov letnik revije Etnolog

SEM, 16. januar ― Ob razstavi Maske: Od rituala do karnevala je izšla tudi istoimenska publikacija. Razdeljena je na štiri poglavja in je plod terenskega dela, ki je potekalo v sodelovanju s pustnimi skupinami. Kot je navedeno v podnaslovu, je publikacija poskus razumevanja pojava maskiranja, ki ga razumemo kot postopen prehod od maskiranja kot ritualne prakse k sodobnim oblikam, ki postajajo vedno bolj karnevalske.  Publikacija je dvojezična in je naprodaj v Trgovini SEM. Cena je 19 eur. Izšel je tudi zadnji letnik znanstvene revije Etnolog, katerega osrednja tema Etnologa je bila solidarnost. V Etnomuzejskih straneh Etnolog prinaša več strokovnih prispevkov s področij muzeologije, etnologije in antropologije ter različna poročila o delovanju muzeja. Etnologa lahko kupite v muzejski trgovini. Cena je 20€.
Novembrske in decembrske novosti v Knjižnici SEM in priporočila za branje

Novembrske in decembrske novosti v Knjižnici SEM in priporočila za branje

SEM, 5. januar ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila: Zbornik Nematerijalna kulturna baština u porječju Mure i Drave: zbornik radova prvog međunarodnog znanstvenog skupa Centra za istraživanje Međimurja : Mursko Središće i Čakovec, 9. – 11. studenoga 2023. (Centar za istraživanje Međimurja, Ogranak Matice hrvatske u Čakovcu, Muzej Međimurja, 2025) prinaša prispevke mednarodne konference o elementih nesnovne dediščine Hrvaške, Slovenije, Srbije, Albanije in Avstrije. Članke so prispevale tudi naše kolegice iz muzeja: Adela Pukl govori o vlogi žensk v pustni dediščini, o politizaciji varovanja nesnovne dediščine govori Nena Židov, Anja Jerin pa spregovori o motivaciji nosilcev dediščine za vpis v Register nesnovne kulturne dediščine.  Zbornik Unearthing collections: archives, time and ethics (UCL press, 2025) prinaša interdisciplinarne prispevke o tem kako nastaja znanje. Skozi preučevanje nastanka zbirk, razstav in arhivskega gradiva se izrisuje kako nastaja vednost, kdo jo poseduje in razširja. S tem proučevanje trči ob vprašanja kolonializma, prilaščanja virov itn. Pri uredniškem delu je sodelovala tudi kolegica Tina Palaić, ki pa je tudi soavtorica članka o dekolonizaciji muzejev v vzhodno-centralni Evropi.  Utopija uniforme: afektivna življenja Jugoslovanske ljudske armade (Založba ZRC, 2025 ) Tanje Petrović je knjiga o tem, kakšen vpliv je imelo služenje vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi na moške v tedanji Jugoslaviji. Združevalo je radikalno drugačne ljudi, mnogi izmed njih so kljub razlikam postali prijatelji; med služenjem vojaškega roka so skrbeli za drug drugega, ne glede na razredno ali etnično pripadnost. Jugoslovanska vojska je skozi ritualizirane forme proizvajala afekte prijateljstva in solidarnosti.    Seznam novosti v Knjižnici SEM - november (pdf, 95 KB) Seznam novosti v Knjižnici SEM - december (pdf, 95 KB)
Slovenski etnografski muzej v letu 2026

Slovenski etnografski muzej v letu 2026

SEM, 18. december 2025 ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 18. decembra 2025 Slovenski etnografski muzej načrtuje v letu 2026 bogat razstavni program z osrednjo razstavo Maske: Od rituala do karnevala (odprtje razstave: 15. januarja 2026), več manjših občasnih razstav, medinstitucionalno razstavo Trienale rokodelstva, gostovanji razstav iz Hrvaške in Ukrajine ter gostovanje Slovenskega etnografskega muzeja v Beogradu. Javni program bo zaokrožal s pestrim programom predavanj, tematskih vodenih ogledov, delavnic in strokovnih srečanj. Izpostaviti gre mednarodno konferenco Maske: Od rituala do karnevala ob istoimenski razstavi (15.-16. oktober 2026) ter znanstveno-strokovni posvet Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu dediščine ob 100-letnici začetka izdajanja muzejske periodične publikacije Etnolog (31. marec in 1. april 2026). Muzej bo s programom v letu 2026 deloval kot stičišče stroke in javnosti, preko katerega bodo zbirke nacionalnega pomena še celoviteje predstavljene, hkrati pa bo spodbudil obiskovalce k razmišljanju o svoji identiteti in vlogi dediščine v sodobnem svetu v povezavi z muzejskimi zbirkami. Osrednja občasna razstava Maske: Od rituala do karnevala Osrednji razstavni projekt leta 2026, s katerim SEM vstopa v novo leto, bo velika občasna razstava Maske: Od rituala do karnevala. Na ogled bo od 15. januarja 2026 do konca avgusta 2027. Razstava bo med drugim v ospredje postavila enega najživahnejših in najpomembnejših izrazov te tradicije: pustne šege na Slovenskem. Skozi obsežno zbirko Slovenskega etnografskega muzeja, ki obsega tradicionalne in sodobne maske, slovenske in zunajevropske maske, oprave, fotografije in filmske zapise, bo razkrila njihovo bogastvo in raznolikost. Na razstavi se bodo obiskovalci seznanili, kako se tradicije maskiranja nenehno spreminjajo, prilagajajo, preživijo ter odražajo duh časa in okolja. Maske so več kot le preobleka; so živi simboli, ki nosilcem in skupnostim daje
Slovenski etnografski muzej v letu 2026

Slovenski etnografski muzej v letu 2026

SEM, 18. december 2025 ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 18. decembra 2025 Slovenski etnografski muzej načrtuje v letu 2026 bogat razstavni program z osrednjo razstavo Maske: Od rituala do karnevala (odprtje razstave: 15. januarja 2026), več manjših občasnih razstav, medinstitucionalno razstavo Trienale rokodelstva, gostovanji razstav iz Hrvaške in Ukrajine ter gostovanje Slovenskega etnografskega muzeja v Beogradu. Javni program bo zaokrožal s pestrim programom predavanj, tematskih vodenih ogledov, delavnic in strokovnih srečanj. Izpostaviti gre mednarodno konferenco Maske: Od rituala do karnevala ob istoimenski razstavi (15.-16. oktober 2026) ter znanstveno-strokovni posvet Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu dediščine ob 100-letnici začetka izdajanja muzejske periodične publikacije Etnolog (31. marec in 1. april 2026). Muzej bo s programom v letu 2026 deloval kot stičišče stroke in javnosti, preko katerega bodo zbirke nacionalnega pomena še celoviteje predstavljene, hkrati pa bo spodbudil obiskovalce k razmišljanju o svoji identiteti in vlogi dediščine v sodobnem svetu v povezavi z muzejskimi zbirkami. Osrednja občasna razstava Maske: Od rituala do karnevala Osrednji razstavni projekt leta 2026, s katerim SEM vstopa v novo leto, bo velika občasna razstava Maske: Od rituala do karnevala. Na ogled bo od 15. januarja 2026 do konca avgusta 2027. Razstava bo med drugim v ospredje postavila enega najživahnejših in najpomembnejših izrazov te tradicije: pustne šege na Slovenskem. Skozi obsežno zbirko Slovenskega etnografskega muzeja, ki obsega tradicionalne in sodobne maske, slovenske in zunajevropske maske, oprave, fotografije in filmske zapise, bo razkrila njihovo bogastvo in raznolikost. Na razstavi se bodo obiskovalci seznanili, kako se tradicije maskiranja nenehno spreminjajo, prilagajajo, preživijo ter odražajo duh časa in okolja. Maske so več kot le preobleka; so živi simboli, ki nosilcem in skupnostim daje
Projekt TRACTS – Sledovi kot agenda za raziskovanje podnebnih sprememb, tehnologij in družbene pravičnosti

Projekt TRACTS – Sledovi kot agenda za raziskovanje podnebnih sprememb, tehnologij in družbene pravičnosti

SEM, 9. december 2025 ― TRACTS je povezal več kot 300 raziskovalcev iz več kot 30 držav, s čimer je ustvaril nove načine razumevanja, kako materialne in digitalne sledi, vidne in skrite, oblikujejo naš svet. Slovenski etnografski muzej je v projektu zastopala kustosinja dr. Tina Palaić. O mejnikih in posebnih dosežkih projekta lahko več preberete tukaj. Izpostavili bi knjigo Unearthing Collections (UCL Press, 2025), ki preučuje etiko arhivov in muzejev v luči temporalnosti. V enem od poglavij Tina Palaić s soavtoricami razmišlja, kaj pomeni dekolonizacija muzejev v Srednji in Vzhodni Evropi. Knjigo so uredili Magdalena Buchczyk, Martín Fonck, Tomás J. Usón in Tina Palaić. Praktični priročnik Practising Collection Ethics Toolkit (2023), ki ponuja usmeritve za dediščinske strokovnjake, ki se ukvarjajo s kompleksnimi etičnimi vprašanji. Deset primerov iz resničnega sveta iz muzejev in raziskovalnih projektov po Evropi ponazarja, kako so se kustosi, konservatorji in raziskovalci spoprijeli s temi izzivi pri svojem delu. Priročnik so uredile Tina Palaić, Magdalena Buchczyk in Aimée Joyce. V okviru TRACTS projekta je mlada raziskovalka na ZRC SAZU Ana Reberc obiskala Togo, kjer je raziskovala, kako podnebne spremembe vplivajo na pridelovanje bombaža in kako se lokalni pridelovalci spopadajo s prepoznanimi izzivi. Rezultati njenega dela so bili predstavljeni na razstavi Belo zlato: Zgodbe o bombažu, o njenem terenskem raziskovanju v Togu pa lahko več preberete tukaj.
V Slovenskem etnografskem muzeju iščemo okrepitve!

V Slovenskem etnografskem muzeju iščemo okrepitve!

SEM, 2. december 2025 ― KUSTOS - M/Ž  SEM vabi v svojo ekipo strokovnjaka ali strokovnjakinjo za nadomeščanje kustosa za zbirke iz Azije, Oceanije, Avstralije. Več o delovnem mestu na strani Zavoda za zaposlovanje Slovenije.  Rok za prijavo: 17. december 2025 Kandidati in kandidatke naj pošljejo vlogo po e-pošti. Kontakt: Natalija Bubnjar, E: tajnistvo@etno-muzej.si, T: 01 / 3008 704
Odprtje občasne razstave Spominske knjige

Odprtje občasne razstave Spominske knjige

SEM, 27. november 2025 ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 27. novembra 2025 Slovenski etnografski muzej (SEM) na Ta veseli dan kulture v sredo, 3. decembra 2025, ob 18.00, odpira novo občasno razstavo Spominske knjige.  Razstava vabi obiskovalce v intimni svet spominjanja, ki ga ustvarjajo ročno popisane in porisane spominske knjige. Avtorica razstave je Sonja Kogej Rus, kustosinja pedagoginja v SEM, razstava pa bo na ogled v SEM do 4. aprila 2026. Odprtje razstave bo spremljal glasbeni nastop Mije in Jerka Novaka z izbranim repertoarjem melodij, ki obujajo spomine. Skupnostni projekt in pogled v preteklost Razstava Spominske knjige je nastala kot izjemen skupnostni projekt. Slovenski etnografski muzej je poleti 2025 objavil javni poziv k delitvi spominskih knjig ter osebnih zgodb za prihajajočo razstavo. Akcija je doživela izjemen odziv. Kar 57 posameznikov je posodilo 132 spominskih knjig, ki predstavljajo pomemben del razstave, kar dokazuje tudi moč osebne dediščine in medsebojnega zaupanja. Nekatere spominske knjige z razstave so zakladnice risb in zapisov poznanih slovenskih umetnikov.  Ujeti spomini Spominske knjige so posebni varuhi časa. Nastajale so z mislijo na trajnost spomina in vezi, ki presegajo čas, saj so krožile med prijatelji, sorodniki, sošolci in učitelji. Vanje so zapisovali verze, življenjske nasvete in risbe, ki so lahko še močneje od besed pričale o medsebojnih odnosih. Po besedah avtorice razstave Sonje Kogej Rus spominske knjige hranijo drobne, pogosto lepe trenutke, ki jih ljudje radi ohranimo in se k njim vračamo. Vsaka spominska knjiga, predstavljena na razstavi, pripoveduje zgodbo o ljudeh, ki so jo soustvarjali, in o tistih, ki jo še danes skrbno hranijo. Njena moč je v povezovanju preteklosti s sedanjostjo ter ohranja dragocene trenutke otroštva in mladosti, sčasoma pa postane neprecenljiva zbirka osebne zgodovine, spominov in čustev.  »Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka
še novic