SEM, 15. december 2024 ― Dr. Marko Frelih, kustos za afriške in ameriške zbirke v SEM, predstavlja približno 2.000 let star glineni kipec Harpokrata, ki je prikaz otroške podobe egipčanskega boga Hora, vladarja neba in sonca. Harpokrat, rojen ob zimskem solsticiju, je za Egipčane pomenil novorojeno sonce, zmagoslavje svetlobe nad temo. Zaradi prsta na ustih so ga imenovali tudi bog tišine, zato je kasneje postal simbol varovanja skrivnosti v prostozidarskih obredih. Dr. Frelih kot arheolog raziskuje medkulturne povezave med starimi civilizacijami v Sredozemlju. Še posebej ga zanima duhovni svet v kontekstu razumevanja kultnih mest, obredov, simbolov in mitologije. Vabljeni v SEM! #naprejvpreteklost #muzejinraziskovanje #muzejinustvarjalnost

SEM, 15. december 2024 ― Dr. Marko Frelih, kustos za afriške in ameriške zbirke v SEM, predstavlja približno 2.000 let star glineni kipec Harpokrata, ki je prikaz otroške podobe egipčanskega boga Hora, vladarja neba in sonca. Harpokrat, rojen ob zimskem solsticiju, je za Egipčane pomenil novorojeno sonce, zmagoslavje svetlobe nad temo. Zaradi prsta na ustih so ga imenovali tudi bog tišine, zato je kasneje postal simbol varovanja skrivnosti v prostozidarskih obredih. Dr. Frelih kot arheolog raziskuje medkulturne povezave med starimi civilizacijami v Sredozemlju. Še posebej ga zanima duhovni svet v kontekstu razumevanja kultnih mest, obredov, simbolov in mitologije. Vabljeni v SEM! #naprejvpreteklost #muzejinraziskovanje #muzejinustvarjalnost

SEM, 13. december 2024 ― Po razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda nas bo popeljala avtorica razstave dr. Bojana Rogelj Škafar iz SEM Na veliki razstavi v SEM - Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda je na ogled preko 120 slik iz javnih in zasebnih zbirk, risbe, razglednice ter predmeti z motiviko šeg in navad, pripadnostnih kostumov, dedka Mraza, čebelarstva ter drugih motivov, ki jih je slikar Maksim Gaspari (1883 – 1980) črpal iz etnografske dediščine. Rdeča nit Gasparijevega likovnega izraza je ustvarjanje podob načina življenja slovenskega naroda, ki ga je študijsko raziskoval, premišljeno izbiral in interpretiral s svojim značilnim likovnim slogom. Umetnikova izbira motivov je povezana tudi z njegovim delom, saj je bil Gaspari kot restavrator in risar 20 let zaposlen v Etnografskem muzeju. To mu je omogočalo neposredni stik z muzejskimi etnografskimi zbirkami. V muzeju pridobljena znanja je v različnih zvrsteh svoje likovne ustvarjalnosti uporabljal za interpretacijo etnografske dediščine. #naprejvpreteklost #muzejinraziskovanje #muzejinustvarjalnost  

SEM, 11. december 2024 ― Izdelovanje malih kruhkov je tradicionalna rokodelska dejavnost, značilna za Škofjeloško območje. Medeno pecivo je izdelano z vtiskovanjem testa v ročno izrezljane lesene modele ali oblikovano in okrašeno prostoročno. Z izdelovanjem malih kruhkov kot hišno dejavnostjo so se ukvarjale predvsem ženske, lesene modele pa so izdelovali moški člani družine in samouki rezbarji iz Škofje Loke in okolice. Do druge svetovne vojne so male kruhke za prodajo pekli predvsem pred miklavževim, v božično-novoletnem času in pred veliko nočjo ter ob semanjih dneh in žegnanjih, po naročilu pa tudi ob godovih, zarokah in porokah. Leta 2018 je bila enota Izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. V Slovenskem etnografskem muzeju hranimo obsežno zbirko malih kruhkov in modelov zanje. Najstarejši primerki so s konca 19. in z začetka 20. stoletja. Izdelani so s pomočjo modelov ali prostoročno. Prevladujejo mali kruhki v obliki srca in okrogli hlebčki, sledijo razne živali, rože (v vazi), svetniki in druge osebe, pirhi, rombi, zvezde, kolobar in krajčki.