Veduta Kranjske Gore z Galerš

Veduta Kranjske Gore z Galerš

MNZS, 27. december 2024 ― Razvoj Kranjske Gore kot turistične destinacije se je začel zlasti po odprtju železniške proge med Jesenicami in Trbižem leta 1870, nov zalet pa je doživel po prvi svetovni vojni. Njen status so že pred drugo svetovno vojno utrjevale tudi objave v časopisju, ki so Kranjsko Goro in Mojstrano razglašali za glavni središči zimskega športa v […]
Vojašnica 27. pehotnega polka v Ljubljani

Vojašnica 27. pehotnega polka v Ljubljani

MNZS, 24. december 2024 ― Zaradi stalnih težav z nastanitvijo vojske v Ljubljani je bila na podlagi načrtov arhitekta Adolfa Wagnerja in Viljema Trea zgrajena nova mestna pehotna vojašnica ob Travniški ulici, poznejši Metelkovi cesti. Obsežen vojaški kompleks šestih stavb okrog velikega vojaškega dvorišča oziroma zbornega prostora za vojake s pomožnimi stavbami in vojaškim zaporom, je  zgradila Kranjska stavbinska družba […]
Delovni čas MnZC

Delovni čas MnZC

Muzej novejše zgodovine Celje, 23. december 2024 ― Praznični delovni čas Muzeja novejše zgodovine Celje: torek, 24. december 2024: od 9. do 13. ure sreda, 25. december 2024: ZAPRTO četrtek, 26. december 2024: od 14. do 18. ure torek, 31. december 2024: ZAPRTO sreda, 1. januar 2024: ZAPRTO četrtek, 2. januar 2024: ZAPRTO The post Delovni čas MnZC appeared first on MNZC.
Avtorica razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda dr. Bojana Rogelj Škafar v oddaji Likovni odmevi

Avtorica razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda dr. Bojana Rogelj Škafar v oddaji Likovni odmevi

SEM, 23. december 2024 ― Že naslov razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda nedvoumno pove, da so slikarjeve upodobitve slovenskega naroda kreacija in ne zvesta podoba resničnosti. Toda Gasparijeve podobe so v teku let in desetletij postale del slovenskega imaginarija. Tudi o tem protislovju v radijski oddaji RTV Slovenija Likovni odmevi v pogovoru z novinarjem Markom Goljo, pripoveduje avtorica razstave dr. Bojana Rogelj Škafar, odlična poznavalka Maksima Gasparija in njegovega dela. Likovni odmevi: Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda
Voščilo 2025

Voščilo 2025

Mestni muzej Idrija, 21. december 2024 ― Dragi prijatelji! Ob zaključku leta se spominjamo vseh novih znanj, zgodb in poti, ki smo jih skupaj odkrili in prehodili. Hvala vam za zaupanje! Srečno, zdravo in uspehov polno novo […]
Podobo Dedka Mraza, kakršnega poznamo danes, je ustvaril slikar Maksim Gaspari

Podobo Dedka Mraza, kakršnega poznamo danes, je ustvaril slikar Maksim Gaspari

SEM, 20. december 2024 ― Leta 1952 so izšle tri razglednice s podobo belobradega dedka s kučmo na glavi in kožuhom, kakor si še danes predstavljamo Dedka Mraza. Zamislil si ga je Maksim Gaspari in ustvaril podobo, ki jo še danes povezujemo z decembrskim dobrim možem. Nekaj Gasparijevih upodobitev dobrega moža, ki že polni koš z darili, je na ogled na razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda v SEM. Polhovka, kožuh in cekar: Dedek Mraz, kot ga je ustvaril Maksim Gaspari, še danes ostaja prav tak

60. obletnica nihalke na Veliko planino

Medobčinski muzej Kamnik, 20. december 2024 ― V četrtek, 19.12.2024 smo v čakalnici na zgornji postaji nihalke na Šimnovcu postavili razstavo, ki opozarja na dejstvo, da se že šest desetletij lahko na planino pripeljemo z nihalko. Na razstavi odkrivamo, da so sanjali o lažjem dostopu do tega alpskega bisera že pred skoraj 100. leti. Kako so se potem sanje uresničile, kaj se […]
Kratka zgodovina jaslic

Kratka zgodovina jaslic

SEM, 20. december 2024 ― Jaslice so tridimenzionalna, večinoma miniaturna upodobitev Jezusovega rojstva v Betlehemu s poklonitvijo pastirjev in sv. tremi kralji v panoramsko oblikovani pokrajini s premakljivimi figurami, postavljenimi po zamisli posameznika. Po domovih se postavljajo v obdobju pred božičem. Prve jaslice so leta 1560 postavili jezuiti na Portugalskem, v Sloveniji pa leta 1644 v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani, od koder so se širile v druge cerkve, od tam pa v plemiške domove. V 18. stoletju jih najdemo še v meščanskih, na začetku 19. stoletja pa tudi v kmečkih domovih. V preteklosti so bile v cerkvah razširjene predvsem odrske jaslice s poslikanimi, iz desk izžaganimi figurami, in omarične jaslice, razširjene tudi v meščanskih domovih. V večini kmečkih domov so najprej postavljali papirnate jaslice, potem tudi figuralne iz lesa, mavca ali gline. Figuralne jaslice so zahtevale več prostora, zato so se iz bogkovega kota selile na predalnike. Jaslice so največkrat postavljali otroci. Jaslična ustvarjalnost je konec 20. stoletja znova oživela. Danes lahko vidimo iz različnih materialov izdelane jaslice po cerkvah, domovih, v javnih prostorih, na razstavah in t. i. žive jaslice v naravnem okolju. Maksim Gaspari je leta 1919 ustvaril papirnate narodne jaslice. S pastirčki, mladenkami in starejšimi možaki jih je postavil v slovensko okolje, tri kralje pa je obarval 'politično': eden je Slovenec (v kožuhu s tulipani), drugi Hrvat (konja mu vodi paž v hrvaški noši), tretji pa Srb ali Bosanec (paža je umetnik oblekel v bosansko nošo), za njima stopa mlad praporščak v srbski noši z zastavo in napisom SHS. Gaspari je jaslicam dodal jim je še nekaj grajske gospode v bidermajerski noši s kočijo, Betlehem pa spominja na veduto Kranja. Narisal je 69 likov in hlevček ter priložil načrt in opis postavitve. Za tisk v tehniki litografije je pripravil 7 pol. Gasparijeve jaslice si lahko ogledate v SEM, na razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Replika Gasparijevih

Zimski delovni čas

Tehniški muzej Slovenije, 20. december 2024 ― Muzej v Bistri bo v torek, 24. decembra in 31. decembra 2024 odprt do 15h. Muzej Pošte in telekomunikacijv Polhovem Gradcu bo v torek, 24. decembra in 31. decembra 2024 odprt do 10h do 13h, 25. decembra 2024 ter 1. in 2. januarja 2025 pa bo zaprt. Zadnji vstop v oba muzeja je mogoč uro pred zaprtjem. Hvala za razumevanje in lepe praznike! Vaš TMS
Z roko v roki v leto 2025

Z roko v roki v leto 2025

MNZS, 20. december 2024 ― Letošnje leto se počasi izteka, pred prihajajočimi prazniki pa objavljamo fotografijo prijateljstva, ki je nastala leta 1958. Prijateljstvo med psom in človekom je ena izmed simbioz, ki so na našem planetu stare toliko kot obe vrsti. Naj bo pes, mačka ali drugi hišni ljubljenčki, živali in njihove vragolije ljudem pogosto polepšajo in popestrijo dan, odnos […]
še novic