SEM, 24. marec ― Slovenski etnografski muzej (SEM) in Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF, UNI LJ) v sodelovanju s partnerji v torek, 25. marca 2025, ob 14.00, začenjata s ciklom dogodkov Prehod, posvečenih pogrešanim in umrlim na migracijski poti na Balkanu. Kdo so ljudje, ki umirajo na slovenskih mejah? Je bila njihova smrt neizbežna? Zakaj so smrti beguncev še vedno tako nevidne in kako bi jih lahko v Sloveniji javno obeležili? Cikel dogodkov Prehod je namenjen ozaveščanju javnosti o problematiki umiranja na migracijski poti na Balkanu in spodbujanju solidarnosti z migranti. Z dogodki želijo partnerji cikla odpreti prostor za dialog o migracijah, človekovih pravicah in odgovornosti do sočloveka, hkrati pa opozoriti na pereč problem umiranja migrantov in spodbuditi k razmisleku o tem, kako lahko kot družba prispevamo k bolj humanemu in pravičnemu reševanju migracijskega vprašanja.   Izhodišče cikla dogodkov je spominsko platno Prehod ~ The Passage, ki z izvezenimi portreti ohranja spomin na ljudi, ki so izgubili življenje na migracijski poti na Balkanu. Ustvarile so jih umetnice, raziskovalke, prevajalke ter druge članice in podpornice hrvaškega kolektiva Ženske ženskam v sodelovanju z umetnico in aktivistko selmo banich iz Zagreba ter dr. Marijano Hameršak z Inštituta za etnologijo in folkloristiko v Zagrebu. Spominsko platno bo v razstavni hiši SEM na ogled do 11. maja 2025. Pobudo za organizacijo cikla dogodkov Prehod je podala dr. Uršula Lipovec Čebron z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL, ki se prav tako raziskovalno in aktivistično ukvarja z migracijsko potjo na Balkanu in usodami ljudi, ki na tej poti prečkajo meje. V SEM teme globalnih stikov in izmenjav preučuje dr. Tina Palaić, ki osvetljevanje migracij in njihovih vplivov na njene akterje in družbo priseljevanja vidi kot pomemben del poslanstva muzeja kot družbeno odgovorne ustanove. Vsi dogodki bodo v Slovenskem etnografskem muzej

SEM, 24. marec ― Vabljeni na predavanje dr. Marka Freliha, kustosa Slovenskega etnografskega muzeja, ki že vrsto let raziskuje izročilo o zmajih po svetu: V kraljestvu zmajev - mitološko in versko ozadje skrivnostnih bitji na Slovenskem. Predavanje bo v 27. marec 2025, ob 18. uri, v dvorani Rokodelskega centra Ribnica. Kot nadnaravna bitja z gromozansko močjo so bili zmaji v najstarejših obdobjih človeške zgodovine predvsem varuhi grobnic in svetih prostorov. Varovali so tudi svetišča, svete izvire, reke in močvirja. Bili so varuhi dostopov v podzemlje, kjer so se skrivali zakladi boginje Zemlje. Slovenija je dežela zmajev in v ohranjenih zmajskih zgodbah prepoznamo kodirano sporočilo prednikov, ki so iz roda v rod prenašali univerzalno skrivno znanje o obredih, povezanih z naravo, rodovitnostjo, nevidnimi sila- mi in večnim življenjem.  

SEM, 20. marec ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 20. marec 2025 Slovenski etnografski muzej v četrtek, 27. marca 2025 ob 13.00, odpira razstavo Razglednice Maksima Gasparija kot del spremljevalnega programa ob veliki razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Avtorja razstave sta Miha Špiček in Blaž Verbič, strokovna sodelavka razstave je dr. Bojana Rogelj Škafar, vizualno podobo in oblikovanje razstave je pripravila Maja Kocjan. Razstava bo na ogled do 24. avgusta 2025. O razstavi Na razstavi Razglednice Maksima Gasparija je predstavljenih 367 tiskanih razglednic, oziroma večji del iz zbirke SEM, prikazanih po tematskih sklopih: obdobje do 1. svetovne vojne, Vojska v slikah, Majniška deklaracija in koroški plebiscit, Novoletne voščilnice, Velikonočne voščilnice, Šege življenjskega in letnega cikla, Pripadnostni kostumi, Slovenska Marija, Svetniki ter Promocijske razglednice. Razstavo dopolnjuje filatelistična vitrina z znamkami in ovitki prvega dne, ki so nastali po Gasparijevih delih in v sodelovanju s Pošto Slovenije. Ob pripravi večje občasne razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda je SEM leta 2023 pridobil edinstveno zbirko razglednic Maksima Gasparija, ki jo je v desetletjih zbiranja ustvaril velik poznavalec Gasparijevega dela in priznan zbiralec Marjan Marinšek (1941 – 2011). Njegova zbirka razglednic velja za eno najpopolnejših in najobsežnejših. Vključuje izvirne avtografske razglednice, prvonatise in natise ter uživa med strokovnjaki, poznavalci in zbiralci velik ugled. Zbirko sestavlja 59 avtografskih in okoli 406 natisnjenih razglednic. Razstava je del spremljevalnega programa razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda, kjer je že predstavljenih 56 izvirnih avtografskih razglednic, deset razglednic iz cikla Slovenske narodne noše iz leta 1920, tri razglednice z motivom dedka Mraza iz leta 1952,  izbor obsežne Marinškove zbirke pa je predstavljen v elektronski obliki. O zbiratelju M

SEM, 20. marec ― Vabljeni na predavanje dr. Marka Freliha, kustosa Slovenskega etnografskega muzeja, ki že vrsto let raziskuje izročilo o zmajih po svetu: V kraljestvu zmajev - mitološko in versko ozadje skrivnostnih bitji na Slovenskem. Predavanje bo v 27. marec 2025, ob 18. uri, v dvorani Rokodelskega centra Ribnica. Kot nadnaravna bitja z gromozansko močjo so bili zmaji v najstarejših obdobjih človeške zgodovine predvsem varuhi grobnic in svetih prostorov. Varovali so tudi svetišča, svete izvire, reke in močvirja. Bili so varuhi dostopov v podzemlje, kjer so se skrivali zakladi boginje Zemlje. Slovenija je dežela zmajev in v ohranjenih zmajskih zgodbah prepoznamo kodirano sporočilo prednikov, ki so iz roda v rod prenašali univerzalno skrivno znanje o obredih, povezanih z naravo, rodovitnostjo, nevidnimi silami in večnim življenjem.