SEM, 7. maj ― Kako pritegniti socialno izključene odrasle v razprave o podnebnih spremembah? Kako jih spodbuditi, da prepoznajo svojo moč in možnosti za ukrepanje? Kako prisluhniti in se učiti o njihovih perspektivah, izkušnjah in razumevanju podnebnih sprememb? Komuniciranje o podnebnih spremembah je pogosto zahtevno in zapleteno. Poseben izziv so razprave o podnebju s socialno izključenimi odraslimi, ki jih redko vidimo kot razpravljalce na to temo, pogosto pa se tudi sami ne prepoznavajo v tej vlogi. Z usposabljanjem, ki je bilo namenjeno kustosom pedagogom in kustosom v muzejih, komunikatorjem znanosti, raziskovalcem in predstavnikom različnih nevladnih organizacij, ki izvajajo programe za socialno izključene odrasle ali na temo podnebnih sprememb, smo želeli udeležence ozavestiti o tesni povezanosti blaženja podnebne krize z ranljivostjo marginaliziranih družbenih skupin. Na te skupine posledice podnebnih sprememb pogosto bolj negativno vplivajo kot na ostale, saj imajo običajno manj ekonomskih, političnih in informacijskih virov za spopadanje z njimi. Njihova bivanjska infrastruktura je v splošnem slabše prilagojena na potrese, poplave in požare, prav tako pa imajo pogosto slabšo dostopnost do zdravstvenih storitev. Zaradi slabše ekonomske moči pogosteje težje sodelujejo v prilagoditvenih aktivnostih, ki zahtevajo finančne vložke. Muzeji so kot družbeno odgovorne ustanove poklicani k osveščanju o podnebni krizi in odpiranju prostora za razpravo z najrazličnejšimi družbenimi skupinami o ukrepih za njeno blaženje. Pomembno je, da se pri tem povezujejo z drugimi akterji, ki obravnavajo tovrstne tematike in ki lahko v razprave povabijo marginalizirane družbene skupine. Ker podnebno krizo in probleme družbene neenakosti in izključenosti redkeje obravnavamo skupaj, smo v projektu Združimo se! pripravili usposabljanje, s katerim smo povezali obe problematiki. Pri tem smo na obe krizi pogledali tako v luči teoretičnih spoznanj kot tudi praktičnih pristopov h komuniciranju in

SEM, 5. maj ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila: Najprej predstavljamo knjigo kustosinje za etnografski film v našem muzeju Nadje Valentinčič Furlan z naslovom Znanje in identitete v filmih o nesnovni kulturni dediščini (Založba Univerze in Slovenski etnografski muzej, 2024). V najširšem smislu knjiga posega na področja filmske produkcije, nesnovne dediščine in varovalne paradigme (Unesco). Ožje pa knjiga prikazuje praktično delovanje na področju filma in nesnovne kulturne dediščine v Slovenskem etnografskem muzeju. Kolegica etnologinja Ana Svetel v monografiji z naslovom Spremenljive krajine severovzhodne Islandije: vreme, letni časi, svetloba in tema (Založba Univerze, 2024) v središče raziskovanja postavi vreme, letne čase, svetlobo in temo kot okoljske pojave, ki zaznamujejo človeško percepcijo krajine. Tudi naslednja knjiga prihaja s Filozofske fakultete. Gre za zbornik East Asian art in the wake of the Vienna World’s Fair of 1873 (University of Ljubljana Press, 2024). Kot pove že naslov, gre za predstavitev kitajske in japonske umetnosti na Svetovni razstavi na Dunaju leta 1873. Takrat je bila to največja predstavitev vzhodnoazijske umetnosti na evropskih tleh. Aprilske novosti