Loški muzej, 30. maj ― Od začetka junija je v stalni umetnostnozgodovinski zbirki postavljen Fokus, ki osvetljuje začetke ateljejske fotografije v Škofji Loki v 19. stoletju. 19. stoletje je prineslo mnogo novosti – tudi za razvoj umetnosti. Med tistimi, ki so najbolj zaznamovale naslednje dobe – vključno z današnjim časom –, je gotovo fotografija. V nekaj desetletjih se je oblikovala kot obrt, konec 19. in na prelomu v 20. stoletje pa je vedno večjo vrednost dobivala tudi v umetnosti. Sprva so fotografi v Avstrijskem cesarstvu fotografsko dejavnost opravljali nepoklicno; s poklicem “fotograf” so se lahko v knjigo obrti vpisali šele z novim obrtnim zakonom leta 1859.

Loški muzej, 30. maj ― Od 18. junija 2025 bo v Galeriji Podstreha na ogled razstava Priročnik Tomaža Furlana, ki prinaša izbor del uveljavljenega slovenskega umetnika, nastalih med letoma 2005 in 2025. Konceptualno zaokrožena postavitev združuje tri glavne Furlanove “kiparske serije”: Wear (2005–), Morning (2019–) in Walk (2021–) ter dela, zasnovana po starejših skicah, ki bodo prvič predstavljena javnosti. V sklopu razstave posebej izpostavljamo umetnikovo intermedijsko delo Book (2010), ki ga Loški muzej hrani od leta 2019. V okviru Premičnega fokusa bo v Muzejski dnevni sobi predvajana tudi kompilacija videoperformansov iz cikla Wear.

SEM, 30. maj ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila: Venček intimnosti, skrinja pravil, duhovi na pragu : nevestina bala skozi čas = The wreath of intimacy, the chest of rules, spirits on the threshold : the bride's trousseau through time (Muzej Velenje, 2024) je knjiga, ki predstavlja ženitovanjske šege in navade. Višja kustosinja etnologinja Muzeja Velenje Špela Regulj je zasnovala razstavo in napisala publikacijo, v kateri je zbrala predmetno in duhovno zapuščino mlade neveste, ki jo je spremljala v novo življenjsko obdobje – zakon. Predstavljene so ženitne navade, značilne za različna obdobja in kraje Slovenije. Zgodbe, predmeti, gradivo in fotografije iz terena v Šaleški dolini in drugod se na razstavi in publikaciji povezujejo z zbirko tradicionalnih tkanin in vezenih predmetov Muzeja Zanavyku iz Litve. Monika Kropej Telban – slovenska entologinja in umetnostna zgodovinarka v svoji knjigi Tipni indeks slovenskih ljudskih pravljic. 1, Čudežne pravljice (Založba ZRC, 2024) predstavlja slovenske živalske pravljice in basni, ki so do sedaj veljale za težko dostopno gradivo. Pri razvrščanju upošteva mednarodni klasifikacijski sistem za razvrščanje pravljic (Aarne-Thompson-Uther). V tej knjigi so pravljice, ki so uvrščene v tipe od ATU 300 do ATU 499. Z novimi pristopi, upoštevanjem znanstvenih dosežkov ter upoštevanju klasifikacije slovenske folklorne pripovedi povzdigne v mednarodni prostor. Prav tako knjiga olajša razumevanje in omogoča lažje nadaljnje raziskovanje. Samuel G. Collins in Matthew S. Durington v knjigi Multimodal Methods in Anthropology (Routledge, Taylor & Francis Group, 2024) preučujeta zgodovinsko in sodobno multimodalno antropološko raziskovanje. Skozi poglavja so predstavljene različne metode in tehnike raziskovanja, poleg tega pa se ukvarjajo tudi z etičnimi vprašanji, ki se pojavljajo v multimodalnih antropoloških raziskavah. Novičko sta pripravili Nuša Plankar in Špela Kranjc. Seznam