SEM, 5. september 2025 ― 16. - 19. september 2025, od 13.00-18.00 Vabljeni, da nas tudi v novem šolskem letu z učenci obiščete v Slovenskem etnografskem muzeju in se udeležite številnih programov ob razstavah, ki predstavljajo tako slovensko kot svetovno kulturno dediščino ter jo povezujejo s sedanjostjo. Poleg stalnih razstav Med naravo in kulturo, Človek in čas: Prvih 100, Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti, Plečnikove Lectarije ter Nesnovna kulturna dediščina izpostavljamo večje občasne razstave. Razstavo Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda lahko obiščete do 2. novembra 2025, Azijo sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke do 3. maja 2026, napovedujemo pa tudi novo razstavo Maske: Od rituala do karnevala, ki bo na ogled od januarja 2026. Vzgojiteljem, učiteljem in profesorjem smo vedno na voljo po telefonu, elektronski pošti in osebno. Naše programe lahko po dogovoru prilagodimo individualnim potrebam vaših skupin.  Da bi pedagoški delavci bolje spoznali muzej, bodo tako kot vsako leto tretji teden v septembru potekali Dnevi odprtih vrat za pedagoške delavce. Program Ob 14.00: •    V družbi muzejskih pedagoginj Sonje Kogej Rus in Katarine Nahtigal boste spoznavali programe vodstev in delavnic na razstavah, namenjenih predšolskim, osnovnošolskim in srednješolskim skupinam*; •    predstavili bomo nove razstave in programe; •    ob obisku prejmete darilo za skupino / razred. *Za druženje z muzejskimi pedagoginjami od torka do petka ob 14. uri je potrebna prijava na: sonja.kogej-rus@etno-muzej.si. 13.00 – 18.00: Samostojni ogledi razstav. Vabljeni! KONTAKT IN INFORMACIJE: Sonja Kogej Rus T: 031 728 955, 01 300 87 50, E: sonja.kogej-rus@etno-muzej.si  Katarina Nahtigal T: 01 300 87 37 E: katarina.nahtigal@etno-muzej.si 

Muzej novejše zgodovine Celje, 4. september 2025 ― Društvo izgnancev Slovenije – KO Celje in Muzej novejše zgodovine Celje vas v sredo, 10. septembra 2025, ob 18. uri vabita v kavarno MnZC na spominski večer ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne in vrnitvi iz izgnanstva.   Gostje večera bodo Karmen Bailat, predsednica Krajevnega odbora Društva izgnancev Celje, ki bo predstavila delovanje društva in novo društveno zloženko, ter dva njihova člana, Franc Logar in Vida Hustič, ki bo z nami delila svoje spominske zapise na čas izgnanstva. Z gosti se bo pogovarjal dr. Tonček Kregar, direktor MnZC.   V kulturnem programu bodo sodelovali Duet Bremec – Ašič in glasbeni sestav Celjske folklorne skupine.   Pred dogodkom vabljeni na ogled občasne razstave »Konec vojne, živel mir: Celje 1945« v galeriji muzeja ter priložnostne razstave o celjskih izgnancih v muzejski avli.   Vstop prost. Prijazno vabljeni! The post Spominski večer ob obletnici konca 2. SV in vrnitvi iz izgnanstva appeared first on MNZC.

SEM, 3. september 2025 ― Publikacija ob razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda avtorice dr. Bojane Rogelj Škafar razkriva motiviko, ki jo je slikar Maksim Gaspari (1883 – 1980) črpal iz etnografske dediščine, pri čemer izpostavlja motive pripadnostnih kostumov, svatbe, dedka Mraza in čebelarstva ter bogastvo razglednic. In nenazadnje opozarja, da je motivika zagotovo povezana z dejstvom, da je bil Gaspari kot restavrator in risar v Etnografskem muzeju 20 let v neposrednem stiku z muzejskimi etnografskimi zbirkami. Celotni opus Maksima Gasparija je več kot pol stoletja sooblikoval množični likovni okus Slovencev, hkrati pa tudi njihov svojevrsten odnos do posameznih sestavin lastne dediščine in narodne zavesti. Pripomogel je k določitvi sestavin za oblikovanje narodove istovetnosti ter vplival na njihovo rabo in utrjevanje za potrebe notranje in zunanje razpoznavnosti. Sooblikoval je svet simbolike in tipike ter pomembno vplival na področja, kot so vzgoja in izobraževanje, propaganda in odnosi z javnostmi. Tipizacija sestavin načina življenja, ki jih je študijsko raziskoval in jih premišljeno zasnovane nato umetniško interpretiral, je rdeča nit njegovega likovnega izraza. Kaže se tako v krajini in oblačilnem videzu kot tudi v vseh drugih upodobljenih sestavinah. V vlogi predstavnika celotnega območja izrazito prevladuje alpski svet, razen Bele krajine skoraj ni sestavin iz Prekmurja, Štajerske, Dolenjske, Notranjske, s Krasa in iz Primorske. Ocenjevalci njegovega opusa so ga imenovali poet kmečkega izročila, ga označevali za kronista preteklega življenja in romantičnega iskalca posebnega narodnega likovnega izraza. Njegova dela so razumeli kot verodostojne podobe že izginulega ali izginjajočega kmečkega življenja in narodnega bogastva. Poudarjali so strokovno dokumentarnost upodobljenih šeg in navad, noš in drugih sestavin ljudske kulture, ob tem pa spregledovali umetnikovo samoopredelitev, »da bo največje vrednote svojega slikarstva dosegel s tipizacijo našega narodnega ž

SEM, 3. september 2025 ― Publikacija ob razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda avtorice dr. Bojane Rogelj Škafar razkriva motiviko, ki jo je slikar Maksim Gaspari (1883 – 1980) črpal iz etnografske dediščine, pri čemer izpostavlja motive pripadnostnih kostumov, svatbe, dedka Mraza in čebelarstva ter bogastvo razglednic. In nenazadnje opozarja, da je motivika zagotovo povezana z dejstvom, da je bil Gaspari kot restavrator in risar v Etnografskem muzeju 20 let v neposrednem stiku z muzejskimi etnografskimi zbirkami. Celotni opus Maksima Gasparija je več kot pol stoletja sooblikoval množični likovni okus Slovencev, hkrati pa tudi njihov svojevrsten odnos do posameznih sestavin lastne dediščine in narodne zavesti. Pripomogel je k določitvi sestavin za oblikovanje narodove istovetnosti ter vplival na njihovo rabo in utrjevanje za potrebe notranje in zunanje razpoznavnosti. Sooblikoval je svet simbolike in tipike ter pomembno vplival na področja, kot so vzgoja in izobraževanje, propaganda in odnosi z javnostmi. Tipizacija sestavin načina življenja, ki jih je študijsko raziskoval in jih premišljeno zasnovane nato umetniško interpretiral, je rdeča nit njegovega likovnega izraza. Kaže se tako v krajini in oblačilnem videzu kot tudi v vseh drugih upodobljenih sestavinah. V vlogi predstavnika celotnega območja izrazito prevladuje alpski svet, razen Bele krajine skoraj ni sestavin iz Prekmurja, Štajerske, Dolenjske, Notranjske, s Krasa in iz Primorske. Ocenjevalci njegovega opusa so ga imenovali poet kmečkega izročila, ga označevali za kronista preteklega življenja in romantičnega iskalca posebnega narodnega likovnega izraza. Njegova dela so razumeli kot verodostojne podobe že izginulega ali izginjajočega kmečkega življenja in narodnega bogastva. Poudarjali so strokovno dokumentarnost upodobljenih šeg in navad, noš in drugih sestavin ljudske kulture, ob tem pa spregledovali umetnikovo samoopredelitev, »da bo največje vrednote svojega slikarstva dosegel s tipizacijo našega narodnega ž

Muzej novejše zgodovine Celje, 2. september 2025 ― V soboto 6. septembra 2025, ob 10. uri v Otroškem muzeju Hermanov brlog pripravljamo za ukrajinsko govoreče otroke in njihove starše voden ogled in kreativno delavnico v ukrajinščini. Skupaj se bomo sprehodili skozi razstavo Svet Hermanovih prijateljev in v ustvarjalnici nekaj lepega tudi ustvarili. Ob koncu bo sledila še vesela igra v Hermanovi banki.Vstop brezplačen. У суботу, 6 вересня 2025 року, о 10:00 в Дитячому музеї «Германова нора» ми організовуємо екскурсію та творчу майстерню українською мовою для дітей, які розмовляють українською, та їхніх батьків. Разом ми пройдемося виставкою «Світ Германових друзів» і створимо щось гарне в творчій майстерні. Наприкінці на вас чекатиме весела гра в «Германовому банку».Вхід вільний. The post Kreativna delavnica za ukrajinsko govoreče otroke appeared first on MNZC.