SEM, 20. april ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 16. aprila 2026 Nova občasna razstava v Slovenskem etnografskem muzeju Prazgodovinska jelka iz Čadrga: Z raziskavami do znanja Slovenski etnografski muzej odpira razstavo Prazgodovinska jelka iz Čadrga: Z raziskavami do znanja v četrtek, 23. aprila 2026, ob 18.00, v SEM, na Metelkovi 2, v Ljubljani.  Odprtje bo z avtorsko glasbo obogatila Enja Grabrijan, ki bo nastopila na violini, izdelani iz lesa prazgodovinske jelke iz Čadrga. Razstava bo na ogled v SEM do 6. septembra 2026.  Razstava, ki je nastala v avtorstvu Slovenskega etnografskega muzeja in Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, predstavlja izjemno zgodbo o naravoslovni najdbi jelovih debel, starih več kot 6.000 let, ki so jih leta 2023 našli v mulju in blatu čadrškega kala v občini Tolmin. Subfosilne jelke iz Čadrga veljajo predvidoma za najstarejšo tovrstno najdbo v Sloveniji in v širšem evropskem prostoru. Zgodbo o jelkah dopolnjuje in poglablja sklepni del razstave o naravoslovnih raziskavah predmetov iz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja. Vsebina razstave se navezuje na stalno postavitev SEM Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti, kjer je med izjemnimi najdbami v poglavju Ali čas plasti? razstavljen vzorec te prazgodovinske jelke. Razstava predstavlja prazgodovinsko jelko iz Čadrga in je plod interdisciplinarnega sodelovanja med Slovenskim etnografskim muzejem (mag. Polono Sketelj, kustodinjo za stavbarstvo, notranjo opremo in bivalno kulturo v SEM) in Katedro za tehnologijo lesa, Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (izr. prof. dr. Maks Merela, doc. dr. Angela Balzano in asist. dr. Daša Krapež), najditeljem, skrbnikom lesa, kmetom in glasbenikom Janijem Kutinom ter glasbenikom in izdelovalcem glasbil Samom Kutinom. Razstavo je oblikovala Maja Kocjan.  Preplet daljne preteklosti in sedanjosti  Posebnost razstave je neposreden stik s prazgodovinskim jel

SEM, 17. april ― Razstava MASKE: Od rituala do karnevala v SEM na enem mestu povezuje bogato dediščino slovenskih pustnih skupin. Mag. Adela Pukl, kustosinja za duhovno kulturo v SEM in soavtorica razstave MASKE: Od rituala do karnevala, v videu predstavlja, kako številne tradicionalne pustne skupine delijo pustne like na ta lepe in ta grde. Ta dvojnost izvira iz ambivalence prednikov, ki so bili dobri ali hudobni, lahko tudi lepi ali grozljivi. Med ta grde lahko štejemo tudi »kožuharje« in / ali antropoidne like (hodijo po dveh nogah, a imajo živalsko glavo in opravo). Maska ali kapa je lahko izdelana iz kožuha (kurent, vrbiški črni lovec), iz lesa (škoromat, drežniški in ravenski pust) ali aluminija (liški pust) in / ali obdana s kožuhom. Lahko so oblečeni v kože, nekateri pod njimi nosijo srajco in z različnimi trakovi pošite hlače. Večina ima oprtane zvonce, na glavi različne rogove in v rokah različne rekvizite (klešče, ježevko, nogavico s pepelom). S svojo simbolno funkcijo sta med najpogostejšimi in najpomembnejšimi liki ženin in nevesta. Poroko in mladoporočenca ponekod simbolizirajo liki ta lepih, drugod ta lepi predstavljajo gospodo. Nastopajo v parih, smejo pa tudi vstopati v hišo. Vabljeni v SEM na ogled razstave MASKE: Od rituala do karnevala #naprejvpreteklost #muzejinskupnosti #dediščinapovezuje #muzejbrezmeja

SEM, 17. april ― Razstava MASKE: Od rituala do karnevala v SEM na enem mestu povezuje bogato dediščino slovenskih pustnih skupin. Mag. Adela Pukl, kustosinja za duhovno kulturo v SEM in soavtorica razstave MASKE: Od rituala do karnevala, v videu predstavlja, kako številne tradicionalne pustne skupine delijo pustne like na ta lepe in ta grde. Ta dvojnost izvira iz ambivalence prednikov, ki so bili dobri ali hudobni, lahko tudi lepi ali grozljivi. Med ta grde lahko štejemo tudi »kožuharje« in / ali antropoidne like (hodijo po dveh nogah, a imajo živalsko glavo in opravo). Maska ali kapa je lahko izdelana iz kožuha (kurent, vrbiški črni lovec), iz lesa (škoromat, drežniški in ravenski pust) ali aluminija (liški pust) in / ali obdana s kožuhom. Lahko so oblečeni v kože, nekateri pod njimi nosijo srajco in z različnimi trakovi pošite hlače. Večina ima oprtane zvonce, na glavi različne rogove in v rokah različne rekvizite (klešče, ježevko, nogavico s pepelom). S svojo simbolno funkcijo sta med najpogostejšimi in najpomembnejšimi liki ženin in nevesta. Poroko in mladoporočenca ponekod simbolizirajo liki ta lepih, drugod ta lepi predstavljajo gospodo. Nastopajo v parih, smejo pa tudi vstopati v hišo. Vabljeni v SEM na ogled razstave MASKE: Od rituala do karnevala #naprejvpreteklost #muzejinskupnosti #dediščinapovezuje #muzejbrezmeja

SEM, 17. april ― V okviru akcije #naprejvpreteklost predstavljamo zgodbo, kako muzejski predmeti gradijo mostove med celinami in ljudmi. SEM je na začetku leta 2025 pridobil pomembno zbirko predmetov iz Tanzanije, ki jo je zbral Stanko Grom, Slovenec, ki je tam živel in delal med letoma 1937 in 1961. Da bi bolje razumeli izvor zbirke in njen pomen danes, muzej sodeluje s tanzanijskim kustosom in umetnikom. Eliabom Mbonimpo. Eliabu je marca in aprila raziskoval na lokacijah, kjer je deloval Grom, ter se povezoval z lokalnimi skupnostmi, da bi zbral informacije o zgodovini plantaž sisala in rudnika svinca.  Vaščanom je pokazal fotografije predmetov iz muzejske zbirke, ti pa so mu podali dragocen vpogled v njihovo izdelavo in funkcijo. S tem procesom muzej postaja prostor brez meja, kjer se srečujejo različni svetovi in skupnosti. V videu si lahko ogledate nekaj utrinkov z njegovega terenskega dela. Eliabu bo maja in junija obiskal SEM, kjer bomo skupaj zasnovali razstavo. Eliaba boste lahko srečali tudi na vodstvih po razstavi in umetniških delavnicah. #naprejvpreteklost #muzejinskupnosti #dediščinapovezuje #muzejbrezmeja --------------------------------------------------------------------- Pobudo TheMuseumLab CollabFund financira Kulturstiftung des Bundes (Nemška zvezna kulturna fundacija) in Beauftragter der Bundesregierung für Kultur und Medien. (Pooblaščenec nemške zvezne vlade za kulturo in medije).