Praznujte z nami Teden družin in Mednarodni dan muzejev!

Tehniški muzej Slovenije, 7. maj ― V maju na široko odpiramo vrata! Vabimo vas na pester program interaktivnih delavnic, vodenih ogledov in zanimivih demonstracij v Bistri in Polhovem Gradcu. Tudi letos se pridružujemo vseslovenski akciji Za družine brezplačno, ki poteka pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). V okviru te akcije družinam omogočamo brezplačen vstop na izbrane dogodke. 18. maja, [...]
Slovenski etnografski muzej vabi v svojo ekipo kustosa pedagoga (m/ž)

Slovenski etnografski muzej vabi v svojo ekipo kustosa pedagoga (m/ž)

SEM, 6. maj ― Te zanima delo z ljudmi, dediščino in zgodbami? Če te veseli delo z ljudmi in kulturno dediščino, je to odlična priložnost zate.  Delo vključuje soustvarjanje izobraževalnih programov, vodenje obiskovalcev skozi razstave ter razvoj sodobnih pristopov muzejske pedagogike. Iščemo nekoga, ki je: – kreativen in komunikativen – empatičen in pedagoško usmerjen – samoiniciativen in odgovoren Več >>> Pošlji prijavo: tajnistvo@etno-muzej.si Rok: 20 dni od objave  
Vlasto Kopač: med skalo in svinčnikom

Vlasto Kopač: med skalo in svinčnikom

Planinski muzej, 6. maj ― Letos mineva dvajset let od smrti Vlasta Kopača. Njegova dela poznamo, njegove širine pa pogosto ne. Ob tej obletnici smo moči združili muzeji, javne ustanove in posamezniki, ki ohranjamo njegovo dediščino. V muzeju ob tej priložnosti predstavljamo spominsko vitrino z uvodnim panojem »Vlasto Kopač: med skalo in svinčnikom« s poudarkom na predmetih, povezanih z njegovim [...]

Planinstvo in Češka koča – trajna vez češko – slovenskega sodelovanja

Planinski muzej, 5. maj ― Ustanova Avgusta Delavca v sodelovanju z Gornjesavskim muzejem Jesenice – Slovenskim planinskim muzejem in Veleposlaništvom Češke republike v Sloveniji vabi v sredo, 6. maja 2026, ob 18. uri v Slovenski planinski muzej na slovesno odprtje razstave Ladislava Jiráska Češko- slovensko planinsko sodelovanje – združeno s prikazom filma o Češki koči. Na prireditvi bodo o češki podružnici Slovenskega planinskega društva, oblikovanju [...]
15. maj 2026 ob 19. uri: Dobrodelni koncert GUNI s prijatelji – za ZDPM Jesenice, Slovenski železarski muzej – Banketna dvorana Kolpern

15. maj 2026 ob 19. uri: Dobrodelni koncert GUNI s prijatelji – za ZDPM Jesenice, Slovenski železarski muzej – Banketna dvorana Kolpern

Gornjesavski muzej Jesenice, 4. maj ― GUNI in naš muzej že peto leto organiziramo dobrodelni koncert, katerega izkupiček gre za letovanje otrok iz socialno šibkejših družin v letovišču Pinea pri Novigradu. Letovanje organizira ZDPM Jesenice. Kot vsako leto nas spremljajo prijatelji. Letos se nam bo pridružili: - podmladek NEANDERTALCI, - mlad metal bend GROOTSLANG, - ne več tako mladi kranjski punkovci [...]
Vinogradništvo vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine 

Vinogradništvo vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine 

SEM, 4. maj ― Ministrstvo za kulturo je 24. 4. 2026 na predlog Slovenskega etnografskega muzeja - Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v Register nesnovne kulturne dediščine vpisalo enoto Vinogradništvo. Gre za priznanje dolgoletni tradiciji pridelave grozdja in vina, ki je globoko zakoreninjena v slovenskem prostoru. Vpis dejavnosti vinogradništva v Register nesnovne kulturne dediščine bo prispeval k ohranjanju teh znanj in praks ter spodbujal njihovo nadaljnje prenašanje. Pobudo za vpis enote Vinogradništvo, ob kateri so trenutno evidentirani trije nosilci (Društvo vinogradnikov Raka, Društvo vinogradnikov Lisec Dobrnič, Društvo vinogradnikov Grčevje), je podal Matjaž Pavlin. Vinogradništvo obsega gojenje vinske trte, pridelavo in predelavo grozdja ter kletarjenje. Zaznamuje pokrajino, gospodarstvo in življenje vinorodnih dežel Podravje, Posavje in Primorska. Kljub izzivom panoga pomembno prispeva h kulturni in družbeni identiteti Slovenije.
15. in 18. maj 2026: Naš muzej ob mednarodnem muzejskem dnevu in v sklopu akcije “Za družine brezplačno”

15. in 18. maj 2026: Naš muzej ob mednarodnem muzejskem dnevu in v sklopu akcije “Za družine brezplačno”

Gornjesavski muzej Jesenice, 3. maj 15. 5. 2026 Gornjesavski muzej Jesenice družinam ponuja brezplačen ogled razstav v naslednjih muzejskih hišah: MUZEJ KRANJSKA GORA v Liznjekovi domačiji: - Oglje – črna moč fužin, medinstitucionalna muzejska razstava GMJ in TNP SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ v Mojstrani: - Planinstvo in Češka koča – trajna vez češko-slovenskega sodelovanja, medinstitucionalna razstava Ladislava Jiráska MESTNI MUZEJ KOSOVA [...]

Sto let prvega maja na Rožniku

MNZS, 1. maj ― Leta 1990 je minilo stoletje, odkar so delavci po vsem svetu, med njimi tudi ljubljanski, ki so se zbrali na Rožniku, prvič obeležili prvi maj. Časnik Delo je praznik napovedal kot »stoti praznik dela v zgodovini delavskega gibanja in zadnji, ki ga bo delavski razred Jugoslavije praznoval na oblasti«. V državi se je tiste dni […]
Aprilske novosti v Knjižnici SEM in priporočila za branje

Aprilske novosti v Knjižnici SEM in priporočila za branje

SEM, 30. april ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila.  Kolegi iz Etnografskega muzeja v Zagrebu so izdali katalog razstave Intimni prostori svakodnevice: tematske umjetničke izložbe(Etnografski muzej, 2025), v katerem vsakdanje predmete obravnavajo skozi njihove simbolne in intimne razsežnosti. Ob pohištvu iz muzejske zbirke so bile predstavljene tudi umetniške interpretacije, ki so te vidike ponovno osvetlile in jim dodale nove pomenske plasti. V publikaciji Pozdrav z Jesenic: razglednice Jesenic pred prvo svetovno vojno iz zbirke ing. Dušana Prešerna (Medium, 2025) je objavljenih 210 razglednic iz obdobja pred prvo svetovno vojno. Zajete so naselbine današnje občine Jesenice, od Hrušice do Koroške Bele. Poleg arhitekturnega in industrijskega razvoja Jesenic (železnica, Kranjska industrijska družba) ter okoliških krajev razglednice prikazujejo tudi številne motive, zanimive za etnologe: streljanje z možnarji, volovsko vprego, restavracijo na železniški postaji, nastop Sokola, prizore delavcev in druge podobe vsakdanjega življenja. Na koncu izpostavljamo še pomembno delo Indigenous statistics: from data deficits to data sovereignty (Routledge, 2025), ki kritično obravnava in dekolonizira sodobno statistiko. Kolonialne države so statistiko pogosto predstavljale kot nevtralen pokazatelj družbenega stanja, številke pa so bile uporabljene kot dokaz »zaostajanja«, »deficitov« ali »problematičnosti« staroselskih skupnosti. Avtorji knjige utemeljujejo koncept podatkovne suverenosti staroselcev, ki zahteva, da imajo skupnosti same nadzor nad tem, kateri podatki se zbirajo, kako se interpretirajo in komu služijo. Seznam novosti v Knjižnici SEM - marec (pdf, 68 KB)
6. maj 2026 ob 18. uri: Planinstvo in Češka koča – trajna vez češko-slovenskega sodelovanja, odprtje razstave, Slovenski planinski muzej

6. maj 2026 ob 18. uri: Planinstvo in Češka koča – trajna vez češko-slovenskega sodelovanja, odprtje razstave, Slovenski planinski muzej

Gornjesavski muzej Jesenice, 30. april ― Ustanova Avgusta Delavca v sodelovanju z Gornjesavskim muzejem Jesenice – Slovenskim planinskim muzejem in Veleposlaništvom Češke republike v Sloveniji vabi v sredo, 6. maja 2026, ob 18. uri v Slovenski planinski muzej na slovesno odprtje razstave Ladislava Jiráska Češko-slovensko planinsko sodelovanje – združeno s prikazom filma o Češki koči. Na prireditvi bodo o češki podružnici Slovenskega planinskega društva, oblikovanju [...]
Od 6. maja 2026 dalje: Ko beseda zaživi, razstava otroških izdelkov Vrtca Jesenice, Mestni muzej Kosova graščina

Od 6. maja 2026 dalje: Ko beseda zaživi, razstava otroških izdelkov Vrtca Jesenice, Mestni muzej Kosova graščina

Gornjesavski muzej Jesenice, 29. april ― V šolskem letu 2023/2024 so v Vrtcu Jesenice pričeli z izvajanjem prednostne naloge z naslovom »Ko beseda zaživi«, s poudarkom na kurikularnem področju jezika. Maja Rožič, Vrtec Jesenice je poudarila, da »področje jezika v kurikulumu za vrtce poudarja razvoj govornih, slušnih in komunikacijskih spretnosti pri otroku. Namen je, da otroci skozi igro, pripovedovanje zgodb, pesmi [...]
Razstava v Gorenjskem muzeju: Čudež na Nilu - Janez Kocijančič in njegova plovba po reki Nil leta 1851

Razstava v Gorenjskem muzeju: Čudež na Nilu - Janez Kocijančič in njegova plovba po reki Nil leta 1851

SEM, 29. april ― Ob 200-letnici rojstva Janeza Kocijančiča, gorenjskega misijonarja v Afriki Gorenjski muzej v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem vljudno vabi na odprtje razstave ČUDEŽ NA NILU - Janez Kocijančič in njegova plovba po reki Nil leta 1851, ki bo v četrtek, 7. maja 2026, ob 19. uri v Galeriji Prešernove hiše v Kranju, Prešernova ulica 7. Razstavo bo odprla podžupanja Mestne občine Kranj, Manja Zorko. V kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Kranj. Gorenjski muzej in Slovenski etnografski muzej sodelujeta pri raziskavah in načrtnem dokumentiranju stikov Gorenjcev z neevropskim svetom v obdobju med letoma 1800 in 1950. Podatki, ki temeljijo na pisnih in slikovnih virih, so razpršeni med različnimi ustanovami in zasebnimi arhivi. Zato smo leta 2025 začeli s sistematičnim iskanjem in zbiranjem podatkov. Kmalu se je pokazal presenetljiv seznam posameznikov, za katerimi se je ohranila pestra popotniška zapuščina, zlasti v besedi in sliki. Poleg dokumentiranja stanja na terenu je ključnega pomena povezovanje ustanov v širšem srednjeevropskem prostoru, vključno z deli Romunije, ki so zgodovinsko vezani na Habsburško monarhijo. 200. OBLETNICA ROJSTVA JANEZA KOCIJANČIČA Letos se spominjamo visoke obletnice rojstva Janeza Kocijančiča (1826 – 1853), katoliškega misijonarja in nepogrešljivega sodelavca dr. Ignacija Knobleharja (1819–1858) v srednjeafriškem katoliškem misijonu. To je bila dodatna spodbuda, da smo se najprej posvetili Gorenjcem ob reki Nil med Aleksandrijo in ekvatorjem. Kocijančič je živel v času, ko so se v nekdanji Habsburški monarhiji začeli vse bolj intenzivno srečevati z Afriko, tamkajšnjimi ljudstvi in njihovo kulturo. S KNOBLEHARJEM V SUDAN IN ČUDEŽ NA NILU V obdobju Knobleharjevega bivanja v Sudanu, predvsem med letoma 1850 in 1857, so se tudi Slovenci spoznavali z Afriko. Redna ladijska linija Trst–Aleksandrija je najprej ljudem približala Egipt in Bližnji vzhod, z odprtjem Sueškega prekopa pa so se dimenzije sveta nenadoma ze
Razstava v Galeriji Prešernove hiše v Kranju: Čudež na Nilu - Janez Kocijančič in njegova plovba po reki Nil leta 1851

Razstava v Galeriji Prešernove hiše v Kranju: Čudež na Nilu - Janez Kocijančič in njegova plovba po reki Nil leta 1851

SEM, 29. april ― Ob 200-letnici rojstva Janeza Kocijančiča, gorenjskega misijonarja v Afriki Gorenjski muzej v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem vljudno vabi na odprtje razstave ČUDEŽ NA NILU - Janez Kocijančič in njegova plovba po reki Nil leta 1851, ki bo v četrtek, 7. maja 2026, ob 19. uri v Galeriji Prešernove hiše v Kranju, Prešernova ulica 7. Razstavo bo odprla podžupanja Mestne občine Kranj, Manja Zorko. V kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Kranj. Soavtor razstave je dr. Marko Frelih, kustos za afriške in ameriške zbirke v SEM.  Gorenjski muzej in Slovenski etnografski muzej sodelujeta pri raziskavah in načrtnem dokumentiranju stikov Gorenjcev z neevropskim svetom v obdobju med letoma 1800 in 1950. Podatki, ki temeljijo na pisnih in slikovnih virih, so razpršeni med različnimi ustanovami in zasebnimi arhivi. Zato so leta 2025 začeli s sistematičnim iskanjem in zbiranjem podatkov. Kmalu se je pokazal presenetljiv seznam posameznikov, za katerimi se je ohranila pestra popotniška zapuščina, zlasti v besedi in sliki. Poleg dokumentiranja stanja na terenu je ključnega pomena povezovanje ustanov v širšem srednjeevropskem prostoru, vključno z deli Romunije, ki so zgodovinsko vezani na Habsburško monarhijo. 200. OBLETNICA ROJSTVA JANEZA KOCIJANČIČA Letos se spominjamo visoke obletnice rojstva Janeza Kocijančiča (1826 – 1853), katoliškega misijonarja in nepogrešljivega sodelavca dr. Ignacija Knobleharja (1819–1858) v srednjeafriškem katoliškem misijonu. To je bila dodatna spodbuda, da smo se najprej posvetili Gorenjcem ob reki Nil med Aleksandrijo in ekvatorjem. Kocijančič je živel v času, ko so se v nekdanji Habsburški monarhiji začeli vse bolj intenzivno srečevati z Afriko, tamkajšnjimi ljudstvi in njihovo kulturo. S KNOBLEHARJEM V SUDAN IN ČUDEŽ NA NILU V obdobju Knobleharjevega bivanja v Sudanu, predvsem med letoma 1850 in 1857, so se tudi Slovenci spoznavali z Afriko. Redna ladijska linija Trst–Aleksandrija je najprej ljudem približala Egipt
še novic