Odprti poziv: slovenski paviljon za 20. mednarodno arhitekturno razstavo La Biennale di Venezia

MAO, 2. junij ― Objavljamo odprti poziv k oddaji predlogov za predstavitev v slovenskem paviljonu na 20. mednarodni razstavi arhitekture La Biennale di Venezia.     Uvod   Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) z odprtim pozivom vabi zainteresirane k oddaji predlogov za predstavitev v slovenskem paviljonu na 20. mednarodni razstavi arhitekture La Biennale di Venezia, ki bo odprta […]
Svete nedelje na splošno – 1. del

Svete nedelje na splošno – 1. del

Loški muzej, 1. junij ― V sredo, 17. junija, odpiramo razstavo o freski Svete nedelje v Crngrobu, ki bo postavljena v izvornem okolju, v galeriji Crngrobsk turn v cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Na razstavi bomo obravnavali poslikavo kot celoto in posamezne prizore tako z etnografskega kot umetnostnozgodovinskega in zgodovinskega vidika. V prvem delu spremljevalnega članka pa predstavljamo ozadje in pomen motiva svete nedelje, ki je v srednjem veku vernike opominjal na spoštovanje nedeljskega počitka ter se ohranil v raznolikih likovnih upodobitvah po Evropi.
Majske novosti v Knjižnici SEM in priporočila za branje

Majske novosti v Knjižnici SEM in priporočila za branje

SEM, 1. junij ― Majske pridobitve in priporočila so izrazito SEM-ocentrične.   Knowledge and Identities in Intangible Heritage and Film: Dry Stone Walling (Srednja Europa; Založba Univerze v Ljubljani, Znanstvena založba Filozofske fakultete; Slovenski etnografski muzej, 2026) kolegice dr. Nadje Valentinčič Furlan je angleški prevod knjige Znanje in identitete v filmih o nesnovni kulturni dediščini, v kateri raziskuje preplet znanja, identitet in filmske reprezentacije nesnovne dediščine, s poudarkom na suhozidni gradnji. Delo je pomemben prispevek k vizualni antropologiji in dokumentiranju tradicionalnih znanj. Knjiga je dostopna tudi v e-obliki. Želje in protislovja: likovno in arhitekturno razstavljanje v Sloveniji 1947–1979 (Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo; Založba Univerze, 2026) je znanstvena monografija, ki osvetljuje razstavne prakse povojnega obdobja in njihove institucionalne ter ideološke okvire. V publikaciji je objavljen tudi članek dr. Tine Palaić (SEM), v kateri analizira razstavno politiko tedanjega Muzeja neevropskih kultur v Goričanah. Na voljo je tudi kot e-knjiga. Što se radi: 1885–1893 (Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti ; Književni krug Split, 2026) je zbirka zapisov Mata Banića in prinaša dragocen vpogled v dalmatinsko vsakdanjost poznega 19. stoletja. Knjiga vsebuje prepis vsakdanjih, t.j. kmečih opravil družinske zadruge Banić iz Dolnjega Dolca. Izdajo bogati fotografsko gradivo iz Fototeke SEM, zbirke fotografij  Matije Murka, na kateri je mogoče videti tudi avtorja teh zapisov, Mate Banića. Seznam novosti v Knjižnici SEM - maj (pdf, 106 KB)
Odpiralni čas junija

Odpiralni čas junija

Loški muzej, 1. junij ― Loški muzej je junija odprt od ponedeljka do nedelje od 10. do 18. ure, Škoparjeva hiša na grajskem vrtu pa ob petkih, sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure. Galerija Ivana Groharja na Mestnem trgu je odprta od torka do nedelje od 10. do 14. ure, ob sredah do 18. ure.

Oddaja Spomini na TVS

Medobčinski muzej Kamnik, 1. junij ― Vabljeni k ogledu oddaje Spomini na TVS v torek, 2. junija 2026, ob 23. uri (in ponovitve v soboto, 6. junija 2026, ob 9. uri na TVS 2), scenarista in avtorja Janeza Lombergarja. https://www.rtvslo.si/tv/spored/tvs1/2026-06-02 Naslednji trije deli sledijo nato vsak torek, prav tako ob 23. uri in ponovitve v sobotah ob 8.55. Zgodovinarka in etnologinja […]
PO SLEDEH PLEČNIKA, HRIBARJA IN KRALJA V LJUBLJANI

PO SLEDEH PLEČNIKA, HRIBARJA IN KRALJA V LJUBLJANI

Muzej Žiri, 30. maj ― ✅ Člani Muzejskega društva Žiri smo se odpravili na celodnevni kulturni ogled Ljubljane. Dan smo začeli v Plečnikovi hiši, kjer smo spoznali življenje in delo največjega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Sprehod skozi Trnovo in mestno središče je ponudil vpogled v Plečnikovo preobrazbo Ljubljane ter njeno bogato zgodovino. ▶️ V nadaljevanju smo se udeležili vodenega ogleda Hribarjeve Ljubljane in obiskali Vilo Zlatica nekdanji dom dolgoletnega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. ▶️ Ekskurzijo smo zaključili v Narodni galeriji z ogledom razstave Toneta Kralja: Vizionarski mistik, ki je predstavila pomemben del ustvarjanja enega najvidnejših slovenskih umetnikov 20. stoletja. ▶️  Dan je minil v prijetnem druženju, novih spoznanjih in odkrivanju bogate kulturne dediščine Ljubljane.        
Trgovina: Tolmin na starih razglednicah: stare tminske kartoline

Trgovina: Tolmin na starih razglednicah: stare tminske kartoline

Tolminski muzej, 29. maj ― Ena lepa knjiga za T'mince! - Tako bi lahko označili knjigo, ki jo je javnosti namenil Stojan Kenda. V njej je postavil na ogled svojo zavidljivo zbirko starih razglednic, pri katerih se je omejil le na tiste, ki prikazujejo Tolmin in najbližjo okolico. Stojanove razglednice so iz več zornih kotov dragocen dokument za prepoznavanje in podoživljanje duha časa, v katerem so bile natisnjene in odposlane. Hkrati pa so tudi pomemben dokument rasti in spreminjanja ...

Kolesarska dirka leta 1980

MNZS, 29. maj ― Prihodnji vikend bo v okolici Vršiča in Kranjske Gore znova zelo živahno. V soboto, 6. junija 2026, bo namreč potekalo že dvanajsto tekmovanje Goni Pony. Gre za kolesarsko prireditev, na kateri se rekreativni kolesarji pomerijo z legendarnimi kolesi Rog, ki so jih v ljubljanski tovarni izdelovali med letoma 1965 in 1985. Dogodek je skozi leta […]
5. junij 2026 ob 18. uri: Pastirci – planšarstvo in pašna živinoreja v Gornjesavski dolini, Središče za obiskovalce Naravnega Parka Julijsko predgorje v Reziji, v Ravanci (Prato di Resia).

5. junij 2026 ob 18. uri: Pastirci – planšarstvo in pašna živinoreja v Gornjesavski dolini, Središče za obiskovalce Naravnega Parka Julijsko predgorje v Reziji, v Ravanci (Prato di Resia).

Gornjesavski muzej, 29. maj ― V Gornjesavski dolini so se prebivalci od vekomaj borili z naravo za svoj košček kruha. Na poljih so pridelali, kolikor so jim dopuščali pogoji, a vendarle so naravne danosti s pridom izkoriščali. Kar jim niso dala polja, so dobili od živine. Zato se je v teh krajih razvila posebna oblika pašne živinoreje – planšarstvo. Vabljeni [...]
še novic