1926 Rakek – Andrej Kenič, čebelar

1926 Rakek – Andrej Kenič, čebelar

Stare slike (Cerknica), 4. december 2022 ― Izpisek iz »Čebelarske knjige« za leto 1926. Pod zaporedno številko 12 je vpisan Andrej Kenič. Čebelariti je začel na Ostrožnem Brdu leta 1906 z eno družino. Član Slovenskega čebelarskega društva je postal leta 1907. Aktivno se je vključil v Čebelarsko društvo (ČD) Ilirska Bistrica. Že v letu 1910 je objavil zanimiv prispevek v Slovenskem čebelarju […]
1936 Unec – Petindvajsetletnica unške gasilske čete

1936 Unec – Petindvajsetletnica unške gasilske čete

Stare slike (Cerknica), 3. december 2022 ― Na fotografiji so gasilci z Unca ob 25-letnici ustanovitve Prostovoljne gasilske čete Unec, pred Ribaričevo gostilno. Med njimi je bil tudi moj oče. Pa tokrat o gasilcih malo drugače. Politika je vdrla tudi h gasilcem, vsaj v njihovo vodstvo, čeprav je šlo za najbolj humanitarno organizacijo v vasi, kjer so sodelovali ljudje različnih pogledov in prepričanj. […]
Po darilo v SEM! Praznični SEMenj slovenskih rokodelcev

Po darilo v SEM! Praznični SEMenj slovenskih rokodelcev

SEM, 2. december 2022 ― #4 Predstavljamo še zadnjo četverico sodelujočih ustvarjalcev: … rokodelce smo povprašali, kaj je bilo njihovo najljubše darilo iz otroštva … ANDREJA HUMAR GRUDEN "Zelo ljubo darilo mi je bila punčka, ki je odpirala in zapirala oči." Andreja Humar Gruden izdeluje klekljane čipke po lastnih vzorcih. Z njimi bogati unikatni nakit ter dekorativne in praktične predmete. Za svoje izdelke je pridobila certifikat Slovensko rokodelstvo SLO art&craft in certifikat Srce Slovenije. ZAJCHEK WOODS "Lesena samokolnica :)" Zajchek woods deluje šesto leto. Na SEMnju se bo predstavil z novoletno ponudbo unikatnih lesenih izdelkov. KUOLMI, MARJETA HRIBAR "Darilo, ki se mi je najbolj vtisnilo v spomin, so bile vse torte, ki mi jih je mama spekla za rojstni dan, ter velika lesena sestavljanka pikapolonice, ki sem jo prejela, ko sem bila še čisto majhna. Zelo dolgo sem jo hranila, in mogoče se še danes skriva nekje med mojimi škatlami spominov." Marjeta Hribar deluje pod blagovno znamko KUOLMi in oblikuje nakit iz premoga. V svoje izdelke umešča tako nesnovno kulturno dediščino kot ekološko sporočilo, ki ga posreduje v svet. ROČNO TKANJE, MOJCA TOMŠIČ IN BARBARA LAPUH Barbara Lapuh in Mojca Tomšič sta prijateljici iz gimnazijskih in študijskih let. Sedaj že 18 let v tkalskem ateljeju SEM prepletata niti iz katerih nastajajo raznovrstne tkanine, ki jih kasneje oblikujeta v unikatne izdelke: od najmanjših denarnic in mošnjičkov, šalov, torb in torbic, prtov, ogrinjal, do tepihov in odej. Nakupi izdelek lokalnega rokodelca in podpri domače ustvarjalce! SEMenj bo potekal v soboto, 3. decembra od 10.00-17.00, v 2. nadstropju Slovenskega etnografskega muzeja, Metelkova 2, Ljubljana. V pritličju muzeja vas v Trgovini SEM pričaka bogat nabor izdelkov prek 60 slovenskih ustvarjalcev. Vstop prost!
Trienale rokodelstva in obrti

Trienale rokodelstva in obrti

SEM, 2. december 2022 ― Razstava sodobnih in inovativnih izdelkov na temeljih bogate kulturne dediščine Slovenije Slovenj Gradec, 14. september–14. oktober 2023 Konzorcij projektnih partnerjev: Koroški pokrajinski muzej (KPM), Koroška galerija Likovnih umetnosti (KGLU), Podjetniški center Slovenj Gradec (PCSG), Slovenski etnografski muzej (SEM), Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v sodelovanju s Centrom za kreativnost (CzK) in Centrom Rog objavlja javni poziv za sodelovanje na razstavi Trienale rokodelstva in obrti, ki bo potekala od 14. septembra do 14. oktobra 2023 v Slovenj Gradcu. Namen razstave Rokodelske razstave v Slovenj Gradcu imajo bogato tradicijo in predstavljajo eno najpomembnejših manifestacij za predstavitev ročno izdelanih izdelkov. Od prve razstave domačih in umetnostnih obrti  leta 1977 so se družbene, kulturne, ekonomske in okoljske razmere temeljito spremenile. Pretirana industrializacija, globalizacija in pereče okoljske spremembe vodijo do vedno večjega zanimanja za ročno proizvedene izdelke, tako s strani ustvarjalcev kot uporabnikov. Vse pogosteje se poudarja tudi terapevtski učinek ročnih spretnosti, ki jih nujno potrebuje tudi človek digitalne dobe. Nova edicija trienala rokodelstva in obrti želi odražati spremenjena razmerja na področju kultur ročnega izdelovanja in izpostaviti aktualnost ter relevantnost tovrstnih procesov. Na trienalu želimo predstaviti izdelke, materiale in prototipe, ki temeljijo na ročni izdelavi in izhajajo iz tradicionalnih rokodelskih panog. Rokodelstvo opredeljujemo kot različna tradicionalna znanja, spretnosti in veščine, ki se ohranjajo in prenašajo iz preteklosti ter predstavljajo pomemben del nesnovne kulturne dediščine. Rokodelstvo je tudi sodobno umetniško in oblikovalsko ustvarjanje rokodelskih izdelkov. Rokodelski izdelki so izdelani pretežno ročno in s pomočjo orodij ter v manjših količinah; izkazujejo ročne in umetniške sposobnosti. Na razstavi želimo poleg tradicionalnih izdelkov in predstavljanja mojstrskega
V SEM nastaja ...

V SEM nastaja ...

SEM, 2. december 2022 ― ... fotografska razstava Podobe konjev in ljudi! Na ogled od jutri, 3. decembra dalje! Fotografska razstava dopolnjuje letošnjo osrednjo razstavo SEM Sveti konji – nebesni jezdeci in je darilo obiskovalcem za Ta veseli dan kulture. Pripravil jo je SEM v sodelovanju s Kobilarna Lipica - Lipica Stud Farm. Na prvem delu razstave je na ogled izbor črno-belih fotografij iz fototeke SEM. Konji so bili v preteklosti zelo pogosti spremljevalci v človekovem vsakdanjem in prazničnem življenju, saj so mu služili kot glavno prevozno sredstvo, bili so mu v pomoč pri vsakdanjih kmečkih opravilih, s konji si je človek pomagal pri delu v gozdu … Razstava predstavlja tudi nekaj poklicev, povezanih s konji, ki pa so z uporabo sodobnejših delovnih strojev in prometnih sredstev zapadli v pozabo, na primer kovač, kolar, furman. Drugi del fotografske razstave je nastal v sodelovanju s Kobilarno Lipica. Na sodobnih barvnih fotografijah so prikazani tako lipicanci kot tudi ljudje, ki v Kobilarni Lipica skrbijo za konje. Pridi na Ta veseli dan kulture v SEM! Vstop prost.
NOMENJ - Spomenik NOB

NOMENJ - Spomenik NOB

Simboli polpretekle zgodovine, 2. december 2022 ― Lokacija: Slovenija; Nomenj Avtor: Glej opis. Opis: Kamnit obelisk z reliefom partizanskega boja in vklesanimi podatki 18 domačinov borcev in žrtev fašističnega nasilja v NOB. Delo kiparke Vladimire Bratuž Furlan in Kamnoseštva Ljubljana.  Spomenik je bil odkrit 18.12.1955 in stoji severno ob križišču cest Log-Nomenj in Nomenj-železniška postaja, zahodno od vasi.
Novembrske novosti v Knjižnici SEM

Novembrske novosti v Knjižnici SEM

SEM, 1. december 2022 ― Mesec je naokoli in iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo nova tri priporočila: Monografijo Prirodoverje (Akademija Staroslavov hram – Svetovnonazorska kozmološka skupnost UPASANA – sanjava prostost duha, 2021) sta uredila Marko Hren in dr. Janez Kopač. Knjiga nas popelje po poteh starih slovenskih verovanj ter ponuja oblikovanje slovenske identitete na podlagi verovanj, ki odstopajo od običajnih silnic, vzpostavljenih s strani Cerkve ter ideologije oblasti. Staroverci, naravoverci ali prirodoverci? Poimenovanj je veliko ... Pri prirodoverju ne gre za običajno vero, gre za spoštovanje narave, za način življenja; prirodoverje se živi – in ne misli. Knjiga ponuja nabor simbolov starih verovanj, izpeljuje magična števila, ponuja duhovno vodstvo, razgali božanstva, sveta mesta, rastline, glasbo, zvoke in obrede. Zbornik Sustaining Support for Intangible Cultural Heritage (Cambridge Scholars Publishing, 2022) daje glas tistim, ki si prizadevajo, da bi bili slišani v svojih prizadevanjih za ohranjanje kulturne dediščine. Uredili so ga Shihan de Silva Jayasuriya, Mariana Pinto Leitão in Gregory Hansen.  Avtorji v zborniku razgrinjajo delovanje raznolikih skupnosti po svetu ter potenciale, ki se razpirajo ob izboljšanju ekonomskih in izobraževalnih pogojev, s čimer se same od sebe ponujajo strategije za ohranjanje kulturne dediščine. Knjiga ljudem na obrobju ne daje le glasu, temveč jih predstavlja kot globalne akterje in subjekte. Ponuja sveže ugotovitve raziskav in dela na terenu raznolikih akademikov širom Azije in Afrike, ki so potekali med pandemijo kovida. Zelo pomembna je tudi monografija Nesmrtni kamen in njegovi mojstri v gornji Vipavski dolini in okolici (Založba ZRC, 2022), ki jo je spisal Božidar Premrl. Knjiga predstavlja avtorjeve izsledke več kot 30-letnega raziskovanja kulture kamna na področju Vipavske doline in okolice v obdobju zadnjih 500 let. Opisi se dotaknejo tako etnoloških kot umetnostnozgodovinskih te
Multinacionalna nominacija Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja in nominacija Tradicije reje lipicancev vpisani na Unescov seznam

Multinacionalna nominacija Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja in nominacija Tradicije reje lipicancev vpisani na Unescov seznam

SEM, 1. december 2022 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 1. december 2022 Multinacionalna nominacija Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja in nominacija Tradicije reje lipicancev vpisani na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva Unescov Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki med 28. novembrom in 3. decembrom 2022 zaseda v Rabatu, Maroko, je na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisal nominacijo Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja, ki jo je Slovenija oddala marca 2021, in multinacionalno nominacijo Tradicije reje lipicancev, ki jo je Slovenija v imenu osmih sodelujočih držav na sedež Unesca oddala marca 2020. Obe nominaciji sta bili s strani Unescovega Ocenjevalnega telesa izpostavljeni kot zgledno pripravljeni. 1. decembra 2022 je Medvladni odbor na svojem 17. zasedanju potrdil priporočilo Unescovega Ocenjevalnega telesa, da se nominacija Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja (v izvirniku Beekeeping in Slovenia, a Way of Life), vpiše na Unescov Reprezentativni seznam. Leta 2015 je bila na Slovenski etnografski muzej, ki opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, naslovljena pobuda o vpisu čebelarstva v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine. Koordinator je v sodelovanju z nosilci in podporo Čebelarske zveze Slovenije pripravil več predlogov povezanih z omenjenim področjem, ki so bili v register vpisani v obdobju med 2018 in 2020. Enote nesnovne kulturne dediščine, ki so bile vpisane v register, so: Čebelarstvo, Poslikavanje panjskih končnic, Prevozno čebelarstvo, Izdelovanje panjev in čebelnjakov, Vzreja čebeljih matic kranjske čebele in Apiterapija. Posredno sta s predlaganim elementom povezani tudi enoti Lectarstvo in Izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov. Decembra 2018 je Čebelarska zveza Slovenije oblikovala delovno skupino za pripravo nominacije za vpis čebelarstva v Sloveniji na Unescov R
Nominacija Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja in multinacionalna nominacija Tradicije reje lipicancev vpisani na Unescov seznam

Nominacija Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja in multinacionalna nominacija Tradicije reje lipicancev vpisani na Unescov seznam

SEM, 1. december 2022 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 1. december 2022 Unescov Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki med 28. novembrom in 3. decembrom 2022 zaseda v Rabatu, Maroko, je na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisal nominacijo Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja, ki jo je Slovenija oddala marca 2021, in multinacionalno nominacijo Tradicije reje lipicancev, ki jo je Slovenija v imenu osmih sodelujočih držav na sedež Unesca oddala marca 2020. Obe nominaciji sta bili s strani Unescovega Ocenjevalnega telesa izpostavljeni kot zgledno pripravljeni. 1. decembra 2022 je Medvladni odbor na svojem 17. zasedanju potrdil priporočilo Unescovega Ocenjevalnega telesa, da se nominacija Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja (v izvirniku Beekeeping in Slovenia, a Way of Life), vpiše na Unescov Reprezentativni seznam. Leta 2015 je bila na Slovenski etnografski muzej, ki opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, naslovljena pobuda o vpisu čebelarstva v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine. Koordinator je v sodelovanju z nosilci in podporo Čebelarske zveze Slovenije pripravil več predlogov povezanih z omenjenim področjem, ki so bili v register vpisani v obdobju med 2018 in 2020. Enote nesnovne kulturne dediščine, ki so bile vpisane v register, so: Čebelarstvo, Poslikavanje panjskih končnic, Prevozno čebelarstvo, Izdelovanje panjev in čebelnjakov, Vzreja čebeljih matic kranjske čebele in Apiterapija. Posredno sta s predlaganim elementom povezani tudi enoti Lectarstvo in Izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov. Decembra 2018 je Čebelarska zveza Slovenije oblikovala delovno skupino za pripravo nominacije za vpis čebelarstva v Sloveniji na Unescov Reprezentativni seznam. Projekt priprave in oddaje nominacije je vodilo Ministrstvo za kulturo, zanj Špela Spanžel. V delovni skupini, ki je pripravljala nominacijo in potrebna gradiva za nje
Trgovina: Klanec do doma 2

Trgovina: Klanec do doma 2

Tolminski muzej, 1. december 2022 ― Knjiga Klanec do doma 2 je zbirka 600 risb kmečkih hiš in 302 z njimi povezanih zgodb, ki nam jo v svoji maniri ponuja avtor Rafael Terpin. Na svojih poteh po Idrijskem, Cerkljanskem, Tolminskem in delu Trnovske in Banjške planote je v beležnice skiciral ali fotografiral, nato pa v ateljeju izrisal slikovite domačije in pokrajino, ki pred našimi očmi izginja. Mnoge hiše, ki so v tehniki risanja z mehkim svinčnikom predstavljene v knjigi, je do ...
Po darilo v SEM! Praznični SEMenj slovenskih rokodelcev

Po darilo v SEM! Praznični SEMenj slovenskih rokodelcev

SEM, 1. december 2022 ― #3 Tretja četverica sodelujočih ustvarjalcev se predstavi: … rokodelce smo povprašali, kaj je bilo njihovo najljubše darilo iz otroštva … IVANEC, IVANA DRAKULIĆ "Spomnim se Miklavževega darila, ko sva z bratom vsak v vojem škornju na oknu (slovaški običaj) naška krasno pobarvanko Kremenčkovi in flomastre. Skupno sva še dolgo v večer barvala in gledala, katero barvo kdo trenutno uporablja." Znamka Ivanec, ki jo ustvarja in oblikuje Ivana Drakulić, se bo na sejmu predstavila z ročno kvačkanimi kapami, trakovi, igračami in okraski. Izdelke zaznamuje barvitost in mehkoba naravnih materialov.    JOCA JAMŠEK "Spomnim se majhne, otroške diatonične harmonike (z gumbi) v roza barvi, z narisanimi metulji in imenom Maja, ki jo je sorodnica za darilo prinesla iz Nemčije." Vsestranska ustvarjalka Joca Jamšek se poklicno ukvarja z grafičnim in unikatnim oblikovanjem, med katerimi so uporabni in dekorativni izdelki iz stekla in naravnih materialov (glina, les, savski prodniki, herbariziralne rastline). Na SEMnju se bo predstavila s cvetnimi slikami in izdelki iz njih. GALERIJA IDRIJSKE ČIPKE STUDIO KODER Sonja Koder: "Iz mojega otroštva, to je bilo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, se najbolj spomnim zelo majhnega, a zame za tiste čase zelo dragocenega darila - rdečega kemičnega svinčnika. Prvič sem ga videla pri sošolki. Prinesla ji ga je teta iz Italije. Tudi jaz sem si ga močno želela, a mi ga starši niso hoteli kupiti. Potem pa mi ga je prinesel Miklavž. Še zdaj voham tisti vonj po rdeči barvi. Napisal mi je, da mi ga je prinesel zato, ker sem pridna punčka in lepo pišem. In jaz sem verjela in bila nepopisno srečna." Studio Koder je bil ustanovljen leta 1990 in združuje arhitekturo in oblikovanje ter prodajno galerijo idrijskih čipk. V njem oblikujejo in izdelujejo izdelke z ročno klekljano idrijsko čipko za opremo interiera, za poslovna in protokolarna darila, darila za osebne praznike, rojstva, poroke, itd. DELAVNICA KOSMAČ "Spomnim se darila - igre
Novice: Ta veseli dan kulture

Novice: Ta veseli dan kulture

Tolminski muzej, 1. december 2022 ― Tolminski muzej se pridružuje praznovanju obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna, ki je bila že pred leti razglašena kot Ta veseli dan kulture. Vabimo vas na obisk muzeja v sobotnem popoldnevu, 3. decembra, ko so naše razstave na ogled brezplačno. Če se nam boste pridružili ob 15. uri, si lahko novo razstavo Tminski bajnki: kmečke skrinje Zgornjega Posočja ogledate ob strokovnem vodstvu avtorja Marka Grega. Ker smo že vstopili v december, ko ...
BITNJE V BOHINJU - Spomenik talcem

BITNJE V BOHINJU - Spomenik talcem

Simboli polpretekle zgodovine, 1. december 2022 ― Lokacija: Slovenija; Bitnje v Bohinju Avtor: Glej opis. Opis: Obelisk z vklesanim posvetilnim verzom Mateja Bora in imeni 9 talcev, ki so jih 13.5.1943 pripeljali iz begunjskih zaporov in ustrelili. Spomenik je delo kamnoseka Franca Lagonderja, odkrit je bil 4.7.1957. Spomenik stoji ob vaški cesti, nasproti hiše Bitnje 4, v osrednjem delu Bitenj v Bohinju.
Josip Krulčić – Pino (1946-2022)

Josip Krulčić – Pino (1946-2022)

HISTRIA, 1. december 2022 ― Ci ha lasciati Pino Krulčić di Rozzo. Assieme alla moglie Eda ha allestito e curato il proprio Museo - collezione privata di oggetti legati alla Ferrovia istriana. The post Josip Krulčić – Pino (1946-2022) appeared first on HISTRIA.
še novic