Razstava z naslovom Mi smo nesnovna dediščina v Parizu

Razstava z naslovom Mi smo nesnovna dediščina v Parizu

SEM, 27. marec 2024 ― Na sedežu Unesca v Parizu je do aprila na ogled razstava z naslovom We are Living Heritage (Mi smo nesnovna dediščina), posvečena 20. obletnici Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki smo jo obeleževali lani. Na razstavi elementov nesnovne kulturne dediščine, ki odražajo bogastvo nesnovne kulturne dediščine s celega sveta, je z dvema fotografijama je zastopana tudi nesnovna kulturna dediščina Slovenije: čebelarstvo in tradicije reje licipancev. Nominacija Čebelarstvo, način življenja in multinacionalna nominacija Tradicije reje lipicancev sta bili na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisani decembra 2022. Čebelarstvo je predstavljeno s fotografijo Blaža Verbiča iz Slovenskega etnografskega muzeja, tradicije reje lipicancev pa s fotografijo tujega avtorja Martina Kleibla.
1930 Rakek – Smetiščna jama

1930 Rakek – Smetiščna jama

Stare slike (Cerknica), 27. marec 2024 ― Smetiščne jame so bile obvezen podzemni objekt na vsaki postaji, zato je imela Južna železnica do potankosti izdelano tehnično dokumentacijo. Jama je bila zgrajena tudi na postaji Rakek, toda Rakek je bil od leta 1920 dalje mejna postaja z veliko osebja, zato stara smetiščna jama verjetno ni več zadostovala, pa je bilo potrebno zgraditi novo, […]
Izdan dopolnjen komplet učnih kartic o nesnovni kulturni dediščini

Izdan dopolnjen komplet učnih kartic o nesnovni kulturni dediščini

SEM, 26. marec 2024 ― Z velikim veseljem vam sporočamo, da je SEM kot Koordinator izdal dopolnjeno izdajo kompleta učnih kartic o nesnovni kulturni dediščini, katerih prva verzija je izšla leta 2021. Takrat so komplet prejele vse osnovne šole v Sloveniji. Trenutni komplet vsebuje 118 kartic z vsebinami, ki so namenjene predvsem učencem 4. in 5. razreda osnovne šole, uporabljajo pa jih lahko tudi mlajši ali starejši otroci. S prebiranjem kartic se otroci seznanijo z nesnovno kulturno dediščino, ki je še danes živa na območju Republike Slovenije in je vključena v Register nesnovne kulturne dediščine, ki nastaja v sodelovanju Koordinatorja in Ministrstva za kulturo. Predstavljena nesnovna kulturna dediščina je razvrščena v 5 zvrsti, vsaka kartica vsebuje tudi podatek o geografski umeščenosti dediščine v slovenskem prostoru, ima kratek opis, karakteristično fotografijo, zanimivost ali nalogo. Dopolnjen komplet je nastal s finančno podporo Slovenske nacionalne komisije za Unesco. Več informacij o kompletu kartic lahko dobite, če nam pišete na naš elektronski naslov (nesnovna@etno-muzej.si) ali komplet poiščete v naši muzejski trgovini!
1934 Rakek – Poročilo Aleksa Domicelja

1934 Rakek – Poročilo Aleksa Domicelja

Stare slike (Cerknica), 26. marec 2024 ― Ne le člani Prosvetnega društva, tudi javorniški športniki so imeli težave. To izhaja iz zgoraj poslikanega dopisa. V začetku aprila 1934 je Aleks Domicelj napisal poročilo o (ne)delu SK Javornik. Nogometaši se s svojim delom niso izkazali. Krive so bile različne ovire: kriza, povodnji, pomanjkanje denarja itd. Največjo odgovornost za neuspehe so imeli igralci sami. […]
Izdelovanje pirhov

Izdelovanje pirhov

SEM, 25. marec 2024 ― V tednu pred veliko nočjo z različnimi tehnikami izdelujemo pirhe, ki so v različnih pokrajinah različno poimenovani. Ste vedeli, da so to na Koroškem in Štajerskem pisanke, v Beli krajini pisanice, v Prekmurju remenke ali remenice? Gre za pobarvana ali z ornamenti poslikana trdo kuhana ali izpihana jajca. Znanje izdelovanja belokranjskih pisanic, prekmurskih remenk in suhorskih pirhov je tudi vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine. Belokranjske pisanice so pobarvana in v batik tehniki z značilno ornamentiko okrašena velikonočna jajca, katerih izdelava se je ohranila v Adlešičih in okolici, kjer jih kot turistične spominke in priložnostna darila izdelujejo vse leto. Remenke prav tako izdelujejo z barvanjem in batik tehniko ali s pomočjo praskanja za Prekmurje značilnih ornamentov. Za suhorske pirhe, ki jih izdelujejo v kraju Suhorje v Brkinih, pa je značilno, da so pobarvani in okrašeni s pomočjo praskanja.
Redovna skupština Društva u Momjanu

Redovna skupština Društva u Momjanu

HISTRIA, 25. marec 2024 ― foto: P. Rasman Nel corso dell’Assemblea ordinaria della Società, tenuta presso la Casa dei castelli di Momiano, sono stati tra l’altro approvati la Relazione annua dei lavori ed il Bilancio consuntivo per il 2023 e proposto il Piano di lavoro per il biennio 2025/2026. Per quanto riguarda i progetti in corso, entro breve dovrebbe essere […]
1935 Rakek – Prosvetno društvo svojemu članstvu

1935 Rakek – Prosvetno društvo svojemu članstvu

Stare slike (Cerknica), 24. marec 2024 ― Odbor Katoliškega prosvetnega društva Rakek je na svoje člane naslovil dopis na sliki. Datuma ni. Letnico sem ugotovila po uprizoritvi igre »Učiteljica« Igrali so jo leta 1935. Že pred drugo svetovno vojno so se društva srečevala s skoraj enakimi težavami kot po vojni ali dandanes. Začetni entuziazem ob ustanovitvi društva je kmalu začel upadati in […]

Računalniška omrežja: Razvoj medmrežij in YUNAC

Računalniški muzej, 23. marec 2024 ― V novi seriji prispevkov smo se podrobneje posvetili pojavu računalniških omrežij. Razpiramo celovit pogled na to kako so se razvojne stopnje in posamezni vidiki računalniških omrežij dotaknili domačega računalništva in kako se v računalniških omrežjih na edinstven način kaže in udejanja tesna prepletenost računalništva, informatike in telekomunikacij. Ob pestrem naboru omrežnih tehnologij in modelov je […] The post Računalniška omrežja: Razvoj medmrežij in YUNAC first appeared on Računalniški muzej.
1966 Ljubljana – Gomulka

1966 Ljubljana – Gomulka

Stare slike (Cerknica), 23. marec 2024 ― Gomulka, legendarna potniška elektromotorna garnitura Jugoslovanskih železnic JŽ 311/315, je na postajo Ljubljana pripeljala potnike z Jesenic ali pa iz Sežane, ker proga proti Zidanemu Mostu tedaj verjetno še ni bila elektrificirana. Težko je oceniti nastanek fotografije, a ker naj bi bila iz istega albuma, kot nekatere druge fotografije z Rakeka ocenjujem, da je to […]
Poznate velikonočne oblate?

Poznate velikonočne oblate?

SEM, 22. marec 2024 ― Velikonočni oblati so narejeni iz nekvašenega testa v obliki velike okrogle ali ovalne hostije z odtisnjeno krščansko simboliko. Na veliko soboto jih ljudje dodajo velikonočnim jedem in nesejo k blagoslovu ter pojedo pri velikonočnem zajtrku.   Peka velikonočnih oblatov se začne že v času posta in poteka počasi. Ponavadi posamezniki pečejo oblate za celo župnijo. Velikonočne oblate pečejo, blagoslavljajo in uživajo v nekaterih krajih po Sloveniji, npr. v Tuhinjski dolini, v dolini Črni graben, v Moravški dolini vse do Vač, na Mali Loki pri Ihanu, v okolici Domžal in Ljubljane (Dolsko, Vižmarje, Tacen, Polhov Gradec …), ponekod na Gorenjskem in na Notranjskem (Ilirska Bistrica, Hrušica ...).   Peka velikonočnih oblatov je vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine. Foto: Tomo Jeseničnik
1952 Rakek – Polje

1952 Rakek – Polje

Stare slike (Cerknica), 22. marec 2024 ― V prvem planu je na desni pšenica, na levi poljščine. V prvi hiši na levi je živela Francka Trebec in kasneje tudi Urbarjevi. Poleg je Kregljeva hiša, kjer je bila pekarna, nekdaj Urbarjeva, kasneje Kregljeva. Za njo je Rajcava hiša. Priimek je bil Štrukelj in gospod je bil mizar z vsemi desetimi prsti. Uršičev kozolec […]
še novic