Novice

dediščina

1924 Benete – Namretov Rafael

1924 Benete – Namretov Rafael

Stare slike (Cerknica), 1. december 2024 ― Na stari sliki je mamin stric oziroma brat njenega očeta Namretovega Antona in najmlajši otrok v družini. Bil je postaven in lep fant. Domači so ga klicali Rafl. Fotografija je nastala v času, ko je odhajal na služenje vojaškega roka v daljno Bitolo. Njegovo življenje se je končalo tragično, zelo daleč od doma. Kaj se […]
1956 Rakek – Cigaretnica

1956 Rakek – Cigaretnica

Stare slike (Cerknica), 30. november 2024 ― Srebrna cigaretnica je že malo obrabljena vendar kljub temu lepo ohranjena. Pripada mojemu nezakonskemu možu. Z njo je lovil punce. Pred tolikimi leti, se ne pove, koliko jih je, je redko katero dekle motilo, če je fant kadil. Če je pa ne šank ali mizo vrgel še avtomobilske ključe, je pa že skoraj zmagal. Če […]

Malgaj in Mežiška dolina

Kamra.si, 29. november 2024 ― V Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne je ob 130-letnici rojstva in 105-letnici smrti Franja Malgaja na ogled priložnostna razstava na oddelku za odrasle. Malgaj je bil borec za severno mejo, vojaški častnik, domoljub, ki je dal svoje mlado življenje za Koroško. Poročnik Franjo Malgaj, častnik generala Rudolfa Maistra, borec za severno mejo, je prvi slovenski častnik, ki je s svojo enoto prostovoljno prišel na Koroško, da bi koroške Slovence priključil njihovi matični domovini. Malgajeva zasluga je, da je Mežiška dolina pripadla Jugoslaviji oz. matični domovini Sloveniji. Na razstavi so na ogled reprodukcije fotografskega gradiva, poslanih razglednic in filatelističnih izdaj ter monografije o Franju Malgaju, ki jih hrani naša knjižnica. Razstava bo na ogled do konca decembra 2024.
Javljanje iz Dunaja

Javljanje iz Dunaja

SEM, 29. november 2024 ― Dunajski kioski, kjer ponujajo značilne klobase, so vpisani na UNESCOv seznam nesnovne kulturne dediščine. Gre za kioske z edinstvenim vzdušjem, ponudbo hrane in značilnim besediščem. Izrazi, kot so »Haaße« (klobase), »Krokodü« (kisle kumarice) in »Oaschpfeiferl« (pikantni feferoni), so zdaj uradno del dunajskega kulturnega leksikona. Mesto Dunaj je v izjavi poudarilo kulturni pomen kioskov: »Ta edinstvena kategorija se pridružuje kulturi dunajskih kavarn in vinskih tavern ter poudarja pomen kioskov s klobasami kot mest srečevanj, kulinarične raznolikosti in dunajskega načina življenja." Zgodovina dunajskih kioskov s klobasami sega v čas Avstro-Ogrske, ko so premične stojnice s hrano veteranom zagotavljale vir zaslužka. Razmah so kioski doživeli leta 1969, ko so bile odobrene stalne lokacije, kar je pomenilo začetek njihove osrednje vloge pri oblikovanju življenja v mestu. Tradicija se nadaljuje še danes, tako domačini kot turisti uživajo v hitrem prigrizku na znamenitih lokacijah, kot je na primer Bitzinger's ob muzeju Albertina in Državni operi. Kioski s klobasami niso le kulinarična znamenitost, temveč služijo tudi kot prostor, kjer socialne razlike zbledijo. Najstarejša ohranjena stojnica v mestu je »Würstelstand Leo«, ki so jo odprli leta 1928 na Döblinger Beltu.  
Ta veseli dan kulture v SEM

Ta veseli dan kulture v SEM

SEM, 29. november 2024 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 29. november 2024 Slovenski etnografski muzej (SEM) vabi na praznični dan odprtih vrat slovenske kulture, Ta veseli dan kulture, v torek, 3. decembra 2024, med 10. in 18. uro. SEM poleg ogleda stalnih in občasnih razstav pripravlja tudi vodeni ogled razstave France Marolt in njegove zapuščine ter bogat otroški program - slikarsko delavnico z akademsko slikarko Katjo Pori in raziskovanje novih vsebin za otroke na razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke ter v delavnici Malega mojstra. Na ogled so občasne razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda, Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke, Ples - Živa dediščina Evrope v gibanju, France Marolt in njegove zapuščine ter stalne razstave Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti, Človek in čas: Prvih 100, Plečnikova Lectarija, Med naravo in kulturo. Obiskovalci so vabljeni tudi v Trgovino SEM, kjer lahko za praznični nakup izbirajo med deli več kot 70 domačih rokodelcev in oblikovalcev, z nakupom izdelka lokalnega rokodelca pa podprejo domače ustvarjalce. Dobrodošli tudi v Tkalskem in Lončarskem ateljeju SEM. PROGRAM: Vodeni ogled razstave 17.00: France Marolt in njegove zapuščine, vodstvo po razstavi z avtoricama Za otroke in družine 16.30-17.30: Živali, sadje in moda, slikarska delavnica z akademsko slikarko Katjo Pori 15.00-18.00: Raziskujemo nove vsebine na razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke in v delavnici Malega mojstra Po darilo v SEM 10.00-18.00: Podari izdelek lokalnega rokodelca in podpri domače ustvarjalce. V Trgovini SEM so za praznični nakup na voljo dela več kot 70 domačih rokodelcev in oblikovalcev. RAZSTAVE NA OGLED Občasne razstave • Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda • Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke • Ples - Živa dediščina Evrope v gibanju • France Marolt in njegove zapuščine Stalne razstave • Človek in čas: Od ponedeljka do
Novembrske novosti v Knjižnici SEM ter priporočila za branje

Novembrske novosti v Knjižnici SEM ter priporočila za branje

SEM, 29. november 2024 ― Novembrske novice iz Knjižnice SEM so ta mesec drugačne. Predstavljamo knjige, katere smo, skozi program medinstitucionalne povezave, dobili iz Kongresne knjižnice iz Washingtona. Prejeli smo jih več kot trideset, izpostavljamo pa tri. Knjiga z naslovom Blood brothers and peace pipes: performing the Wild West in German festivals avtorice Aline Dane Weber (The University of Wisconsin Press, 2019) je posvečena festivalom Karla Maya, posebni vrsti festivalov na temo divjega zahoda, ki potekajo v Nemčiji vsako poletje. Poimenovani so po Karlu Mayu (1842-1912), verjetno najslavnejšem nemškem piscu pustolovske fikcije v devetnajstem in dvajsetem stoletju. Na podlagi etnografskih študij Weber raziskuje značilnosti festivalov Karla Maya: "indijansko" ikonografijo, pripovedi o bratovščini, predstave o Divjem zahodu ipd. Antropolog Victor C. de Munck v knjigi Romantic love in America: cultural models of gay, straight, and polyamorous relationships (Lexington, 2019) analizira mesto romantične ljubezni v ameriški družbi, pri čemer črpa iz antropoloških, psiholoških in evolucijskih perspektiv. Na podlagi številnih intervjujev heteroseksualnih, gejevskih in poliamoričnih posameznikov izlušči komponente kulturnega modela ljubezni v Ameriki. Antropologinja Sandrine Ruhlmann v knjigi Inviting happiness: food sharing in post-communist Mongolia (Brill, 2019) raziskuje kulturo prehranjevanja med Mongoli. Za Mongole je deljenje hrane več kot le uživanje obrokov. S procesom »odpiranja« in »zapiranja«, dnevno ali na dogodkih, v družinskem krogu ali z obiskovalci, deljenje hrane oblikuje hierarhijo družbenih odnosov. Podrobno opisuje in analizira sodobni prehranjevalni sistem ter prepoznava prepletenost idej in vrednot, podedovanih iz šamanizma, budizma in komunistične ideologije. Novembrske novosti
Novice: Spominski večer - Ob 180. obletnici rojstva pesnika Simona Gregorčiča

Novice: Spominski večer - Ob 180. obletnici rojstva pesnika Simona Gregorčiča

Tolminski muzej, 29. november 2024 ― Letošnja jesen je posvečena pesniku Simonu Gregorčiču. Pred 180. leti je namreč ta planinski poet privekal na svet v mali vasici Vrsno pod Krnom materi Katarini in očetu Jerneju. V dolini Soče in širše se je v njegov spomin zvrstila bogata bera dogodkov. Tolminski muzej je v obeleženje visoke obletnice pesnikovega rojstva izdal in založil knjigo avtorice mag. Damjane Fortunat Černilogar  z naslovom Simon Gregorčič - soški ...
Pop zvezde v plebiscitnem letu

Pop zvezde v plebiscitnem letu

MNZS, 29. november 2024 ― Fotoreporter Nace Bizilj je v plebiscitnem letu 1990 na ljubljanskih ulicah ujel sprehod pop zvezd Helene Blagne, Toneta Košmrlja in Simone Vodopivec. Pevka Helena Blagne se je na profesionalno pevsko pot podala sredi osemdesetih let in se do leta 1989 že okitila s prvimi nagradami na makedonskem Makfestu, Splitskem festivalu in na slovenskem festivalu Melodije […]
1976 Cajnarje – Prireditev na Okroglici

1976 Cajnarje – Prireditev na Okroglici

Stare slike (Cerknica), 29. november 2024 ― Leto prireditve je določeno po velikosti šolarjev s pomočjo šolskih slik.  Takole so šolarji v času Jugoslavije sodelovali na raznih prireditvah. Pionirske kapice, za vratom privezane rdeče rutice, petje in recitacije. Prva vrsta: Judita Meden (Osredek), Damjana Razpet (Zala), Andrej Otoničar (Cajnarje), Anka Pirman (Sveti Vid), Marija Otoničar (Bečaje), Janko Pirman (Sveti Vid), Betka Srnel (Sveti […]
Novice: Alpkomerc, največji posoški trgovec - Predavanje v Tolminskem muzeju

Novice: Alpkomerc, največji posoški trgovec - Predavanje v Tolminskem muzeju

Tolminski muzej, 28. november 2024 ― Niz lokalno vezanih predstavitev o razvoju trgovine, gostinstva in turizma v Zgornjem Posočju zaključujemo s predavanjem, katerega naslov bi lahko bil tudi »Od privatnih trgovin preko samoupravljanja do privatizacije«. Takšno pot je namreč prehodilo trgovsko podjetje Alpkomerc, ki je kot podjetje s statusom posebnega družbenega pomena delovalo v Zgornjem Posočju, neposredno ob državni meji z Italijo. Tolminska občina, takrat po površini ...
Novice: "Mojo srčno kri škropite!" - Simpozij ob 180. obletnici rojstva Simona Gregorčiča

Novice: "Mojo srčno kri škropite!" - Simpozij ob 180. obletnici rojstva Simona Gregorčiča

Tolminski muzej, 28. november 2024 ― Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU in Tolminski muzej ob 180. obletnici rojstva Simona Gregorčiča (1844–1906) prirejata simpozij, ki v naslovu nosi eno izmed Gregorčičevih domoljubno-izpovednih pesmi, »Mojo srčno kri škropite!«. Odvijal se bo v Atriju ZRC na Novem trgu 2 v Ljubljani s pričetkom ob 10. uri. Na simpoziju bodo spregovorili strokovnjaki, ki delujejo ali so delovali na različnih področjih – od zgodovine, ...
Naprej v preteklost 2024, vseslovenska spletna akcija muzejev in galerij

Naprej v preteklost 2024, vseslovenska spletna akcija muzejev in galerij

SEM, 28. november 2024 ― Slovenski etnografski muzej se ponovno pridružuje Skupnosti muzejev Slovenije pri akciji #NAPREJVPRETEKLOST. Temi letošnje akcije sta #muzejinraziskovanje in #muzejinustvarjalnost V tednu med 9. in 15. decembrom 2024 na svojih spletnih straneh in družbenih omrežjih objavljamo zanimive zgodbe, fotografije, kratke videe ter predstavljamo muzejske zbirke in muzejski vsakdan. Program spletnih dogodkov v SEM: 9. 12. – Ponedeljek Raziskovanje etnološke dediščine na terenu – Fotografije iz dokumentacije SEM. Fotografije, ob 9.00, Facebook, Instagram, spletna stran 10. 12. – Torek Raziskovanje SEM z Nino. Video, ob 9.00, Facebook, Instagram, spletna stran 11. 12. – Sreda Po sledeh Ivana Skuška ml. v Pekingu – raziskovanje njegovega življenja. Dr. Nataša Vampelj Suhadolnik, soavtorica razstave Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke in dr. Maja Veselič. Video, ob 9.00, Facebook, Instagram, spletna stran 12. 12. – Četrtek Praznična sotiš in šamarjanka – Plesna dediščina Prekmurja. Mag. Adela Pukl, soavtorica razstave PLES – Živa dediščina Evrope v gibanju. Video, ob 9.00, Facebook, Instagram, spletna stran 13. 12. – Petek Maksim Gaspari - raziskovalec in interpret etnografske dediščine. Dr. Bojana Rogelj Škafar, avtorica razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Video, ob 9.00, Facebook, Instagram, spletna stran 14. 12. – Sobota Raziskujemo in igramo se na razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke. Sonja Kogej Rus, kustodinja pedagoginja. Video, ob 9.00, Facebook, Instagram, spletna stran 15. 12. – Nedelja Tudi bogovi so bili otroci: egipčanski Horus kot božanski otrok. Dr. Marko Frelih, vodja oddelka kustodiatov, kustos za afriške in ameriške zbirke v SEM. Fotografija, ob 9.00, Facebook, Instagram, spletna stran
Rakek 1959/60 – Sedmi razred

Rakek 1959/60 – Sedmi razred

Stare slike (Cerknica), 28. november 2024 ― Klasična pozicija fotografiranja učencev pred glavnim vhodom šole na Rakeku. Po oblačilih sodeč, je slika nastala v spomladanskem času leta 1960. Več veselja na sliki so pokazali fantje. Dekleta pa so že precej resna, saj so že prave dame. Zanimivo bi bilo vedeti vzrok fantovskega veselja. Poglejmo primerjavo razredov prvega in drugega ter sedmega. Število […]
še novic