Dekade: štirideseta 1940-1949 @Celje

Dekade: štirideseta 1940-1949 @Celje

ZAC, 13. december 2024 ― V galeriji Zgodovinskega arhiva Celje smo v petek, 13. decembra 2024 premierno za javnosti predstavili projekt Dekade: štirideseta 1940-1949 @Celje. Zgodovinski arhiv Celje po 5 letih nadaljuje svojo serijo razstav in spremnih katalogov z naslovom Dekade, ki je nastala kot del obeleževanja 60. obletnice ustanovitve našega arhiva. Od leta 2015, ko smo projekt začeli s […] The post Dekade: štirideseta 1940-1949 @Celje first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.
Partizanka na konju, zima 1945

Partizanka na konju, zima 1945

MNZS, 13. december 2024 ― Svetovni dan konj je 13. decembra. Že od nekdaj je konj veljal za simbol moči, lepote in elegance, hkrati pa nenadomestljiv pomočnik pri delu in drugih opravilih. Še posebej so se konji izkazali v vojnah, kjer so služili kot transportne živali za prevoz orožja, hrane in tudi ranjencev. Uporabljali so jih tudi v konjeniških enotah […]
Maksim Gaspari - raziskovalec in interpret etnografske dediščine

Maksim Gaspari - raziskovalec in interpret etnografske dediščine

SEM, 13. december 2024 ― Po razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda nas bo popeljala avtorica razstave dr. Bojana Rogelj Škafar iz SEM Na veliki razstavi v SEM - Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda je na ogled preko 120 slik iz javnih in zasebnih zbirk, risbe, razglednice ter predmeti z motiviko šeg in navad, pripadnostnih kostumov, dedka Mraza, čebelarstva ter drugih motivov, ki jih je slikar Maksim Gaspari (1883 – 1980) črpal iz etnografske dediščine. Rdeča nit Gasparijevega likovnega izraza je ustvarjanje podob načina življenja slovenskega naroda, ki ga je študijsko raziskoval, premišljeno izbiral in interpretiral s svojim značilnim likovnim slogom. Umetnikova izbira motivov je povezana tudi z njegovim delom, saj je bil Gaspari kot restavrator in risar 20 let zaposlen v Etnografskem muzeju. To mu je omogočalo neposredni stik z muzejskimi etnografskimi zbirkami. V muzeju pridobljena znanja je v različnih zvrsteh svoje likovne ustvarjalnosti uporabljal za interpretacijo etnografske dediščine. #naprejvpreteklost #muzejinraziskovanje #muzejinustvarjalnost  
1931 Milanov Vrh – “Djeca na rodlanju”, poletna pobožnost in negotova prihodnost

1931 Milanov Vrh – “Djeca na rodlanju”, poletna pobožnost in negotova prihodnost

Stare slike (Cerknica), 13. december 2024 ― Čudovito lep starosvetni zimski prizor je ostal na fotografiji iz albuma dr. Viktorja Kraševca, ki je bila posneta 30. novembra 1931. Prizorišče je Milanov Vrh, avtor slike in zapisa pa po vsej verjetnosti tudi tokrat Mirko Klepac. Poleg značilne pol zidane in pol lesene goranske hiše pred smrekovim gozdom (se?) otroci “rodlajo”, kar je pisatelj […]

Portal Kamra prejemnik Trubarjevega priznanja 2024

Kamra.si, 12. december 2024 ― Narodna in univerzitetna knjižnica je v sredo, 11. decembra 2024, podelila Trubarjevo priznanje. Prejemnika sta portal Kamra in Center za konserviranje in restavriranje arhivskega gradiva Arhiva Republike Slovenije. Portal Kamra združuje digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. Veseli nas, da je komisija Kamro prepoznala in nagradila s priznanjem za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. Portal Kamra upravlja Osrednja knjižnica Celje ob tesnem sodelovanju z osrednjimi območnimi knjižnicami, v katerih je sedež regijskih uredništev, in Združenjem splošnih knjižnic. Vsebine portala Kamra so od marca 2010 dostopne tudi preko evropske digitalne knjižnice, Europeane. Več si lahko ogledate tudi v prispevku RTV Slovenija v oddaji Kultura in preberete na spletni strani Narodne in univerzitetne knjižnice.
Ste vedeli, da se lahko med raziskovanjem Slovenskega etnografskega muzeja naučite tudi plesati?

Ste vedeli, da se lahko med raziskovanjem Slovenskega etnografskega muzeja naučite tudi plesati?

SEM, 12. december 2024 ― Na razstavi PLES – Živa dediščina Evrope v gibanju v SEM se lahko obiskovalci s pomočjo interaktivnih elementov naučijo plesati prekmurska plesa sotiš in šamarjanko. Nekateri plesi se plešejo le še na nastopih folklornih skupin, medtem ko sta ta dva plesa v paru še vedno živa. Še danes ju spontano plešejo ob različnih priložnostih, denimo, na gostijah, družinskih srečanjih, porokah, valetah, maturantskih plesih in veselicah. Najdlje sta se ohranila v Prekmurju, kjer sta pomemben identifikacijski element lokalnega prebivalstva. Pri pripravi interaktivnega dela razstave so sodelovali plesalci folklorne skupine Kulturnega društva MARKO Beltinci, v tem videu pa si lahko ogledate, kako so zaplesali sotiš.   #naprejvpreteklost #muzejinraziskovanje #muzejinustvarjalnost
Ideja za pekovske podvige v prazničnem času: Mali kruhki

Ideja za pekovske podvige v prazničnem času: Mali kruhki

SEM, 11. december 2024 ― Izdelovanje malih kruhkov je tradicionalna rokodelska dejavnost, značilna za Škofjeloško območje. Medeno pecivo je izdelano z vtiskovanjem testa v ročno izrezljane lesene modele ali oblikovano in okrašeno prostoročno. Z izdelovanjem malih kruhkov kot hišno dejavnostjo so se ukvarjale predvsem ženske, lesene modele pa so izdelovali moški člani družine in samouki rezbarji iz Škofje Loke in okolice. Do druge svetovne vojne so male kruhke za prodajo pekli predvsem pred miklavževim, v božično-novoletnem času in pred veliko nočjo ter ob semanjih dneh in žegnanjih, po naročilu pa tudi ob godovih, zarokah in porokah. Leta 2018 je bila enota Izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. V Slovenskem etnografskem muzeju hranimo obsežno zbirko malih kruhkov in modelov zanje. Najstarejši primerki so s konca 19. in z začetka 20. stoletja. Izdelani so s pomočjo modelov ali prostoročno. Prevladujejo mali kruhki v obliki srca in okrogli hlebčki, sledijo razne živali, rože (v vazi), svetniki in druge osebe, pirhi, rombi, zvezde, kolobar in krajčki.
Jutranje javljanje z dr. Bojano Rogelj Škafar v oddaji Dobro jutro

Jutranje javljanje z dr. Bojano Rogelj Škafar v oddaji Dobro jutro

SEM, 11. december 2024 ― Dr. Bojana Rogelj Škafar je ekipo Televizije Slovenija popeljala po razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Poudarila je skorajda neznano dejstvo, da je Maksim Gaspari deloval v tem muzeju 20 let. V muzeju hranimo njegovo zbirko slikovnih virov - to so pravzaprav njegove skice, risbe, slike muzejskih predmetov in želja je bila, da izbor teh risb soočimo s predmeti iz naših muzejskih zbirk. Razstava Maksima Gasparija v SEM (RTVSLO, Dobro jutro, 11. december)  

Dvanajst port srednjeveškega Kopra

HISTRIA, 11. december 2024 ― Predavanje | Conferenza Dvanajst port srednjeveškega Kopra | Le dodici porte della Capodistria medievale relatore | predavatelj Dušan Mlacović nedelja | domenica, 15/12/2024   11.15 h Studium Histria KContrada vabilo / invito     tiskovno sporočilo / comunicato stampa      
Koper. Kontrade || Capodistria. Contrade

Koper. Kontrade || Capodistria. Contrade

HISTRIA, 11. december 2024 ― RAZSTAVA  | MOSTRA 16/12/2024 – 31/1/2025   otvoritev | apertura: nedelja | domenica 15/12/2024   11.00h   voden ogled | visita guidata: vsako sredo ob 19h | ogni mercoledì alle ore 19     invito / vabilo       tiskovno sporočilo / comunicato stampa   foto: P. Rasman        
SOLČAVA - Spomenik NOB

SOLČAVA - Spomenik NOB

Simboli polpretekle zgodovine, 11. december 2024 ― Lokacija: Slovenija; Solčava Avtor: arhitekt Dušan Samec Opis: Iz umetnega kamna in v obliki piramide izdelano spominsko obeležje z imeni je nameščeno v vogal tlakovane ploščadi. Posvečeno je 47 borcem, talcem in žrtvam okupatorjevega nasilja s področja Solčave, odkrito je bilo 1956. Stoji ob glavni cesti v središču vasi, ob turističnem centru Rinka v Solčavi - Solčava 29.
1956 Rakek – Vžigalniki

1956 Rakek – Vžigalniki

Stare slike (Cerknica), 11. december 2024 ― Pogledali smo po predalih in nabrali nekaj vžigalnikov. Kaj je vžigalnik, po domače frcajh, in čemu služi, ni treba razlagati. Razlika med njim in vžigalicami je tudi, da si z njim ne moreš trebiti zob. Prvi vžigalniki so bile predelane pištole na kresilni kamen. Enega prvih »pravih« je izumil Johann Wolfgang Döbereiner leta 1823. Leta […]
Delovni čas med prazniki

Delovni čas med prazniki

SEM, 11. december 2024 ― Slovenski etnografski muzej bo za praznike odprt po sledečem urniku: RAZSTAVNA HIŠA SEM:  Torek, 24. december 2024: ODPRTO 10.00-15.00 Sreda, 25. december 2024 (Božič): ZAPRTO Četrtek, 26. december 2024 (Dan samostojnosti in enotnosti): ODPRTO 10.00-20.00 Torek, 31. december 2024: ODPRTO 10.00-15.00 Sreda, 1. januar 2025 (Novo leto): ZAPRTO Četrtek, 2. januar 2025 (Novo leto): ODPRTO 10.00-20.00 Ostali dnevi: odprto po rednem delovnem času. Redni delovni čas: Odprto: torek - nedelja, 10.00 - 18.00, ob četrtkih do 20.00 Zaprto: ponedeljki in določeni prazniki   Prost vstop: vsako prvo nedeljo v mesecu  
še novic