SEM, 20. december 2024 ― Jaslice so tridimenzionalna, večinoma miniaturna upodobitev Jezusovega rojstva v Betlehemu s poklonitvijo pastirjev in sv. tremi kralji v panoramsko oblikovani pokrajini s premakljivimi figurami, postavljenimi po zamisli posameznika. Po domovih se postavljajo v obdobju pred božičem. Prve jaslice so leta 1560 postavili jezuiti na Portugalskem, v Sloveniji pa leta 1644 v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani, od koder so se širile v druge cerkve, od tam pa v plemiške domove. V 18. stoletju jih najdemo še v meščanskih, na začetku 19. stoletja pa tudi v kmečkih domovih. V preteklosti so bile v cerkvah razširjene predvsem odrske jaslice s poslikanimi, iz desk izžaganimi figurami, in omarične jaslice, razširjene tudi v meščanskih domovih. V večini kmečkih domov so najprej postavljali papirnate jaslice, potem tudi figuralne iz lesa, mavca ali gline. Figuralne jaslice so zahtevale več prostora, zato so se iz bogkovega kota selile na predalnike. Jaslice so največkrat postavljali otroci. Jaslična ustvarjalnost je konec 20. stoletja znova oživela. Danes lahko vidimo iz različnih materialov izdelane jaslice po cerkvah, domovih, v javnih prostorih, na razstavah in t. i. žive jaslice v naravnem okolju. Maksim Gaspari je leta 1919 ustvaril papirnate narodne jaslice. S pastirčki, mladenkami in starejšimi možaki jih je postavil v slovensko okolje, tri kralje pa je obarval 'politično': eden je Slovenec (v kožuhu s tulipani), drugi Hrvat (konja mu vodi paž v hrvaški noši), tretji pa Srb ali Bosanec (paža je umetnik oblekel v bosansko nošo), za njima stopa mlad praporščak v srbski noši z zastavo in napisom SHS. Gaspari je jaslicam dodal jim je še nekaj grajske gospode v bidermajerski noši s kočijo, Betlehem pa spominja na veduto Kranja. Narisal je 69 likov in hlevček ter priložil načrt in opis postavitve. Za tisk v tehniki litografije je pripravil 7 pol. Gasparijeve jaslice si lahko ogledate v SEM, na razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Replika Gasparijevih