SEM, 17. december 2024 ― Ste vedeli, da se je božično drevo, z okraski in svečami okrašena smrečica ali jelka, proti koncu 19. stoletja uveljavilo v katoliških deželah v Evropi in velja za protestantsko šego z indoevropskimi koreninami? Na Slovenskem sta poznani dve obliki. Sprva je bilo to zimzeleno drevo brez okrasja in lučk, postavljeno pred hišo, ob vodnjak, studenec ali na gnojišče. Razširjena je bila tudi viseča smrečica ali betlehem v bogkovem kotu v hiši. V 20. stoletju se je po nemškem vzoru uveljavilo okrašeno in s svečkami razsvetljeno božično drevo v hišah in stanovanjih - sprva v mestih, v 2. pol. 20. stoletja pa še na podeželju. V času socializma je na javnih prostorih, v javnih ustanovah in na nekaterih domovih božično drevo nadomestila novoletna jelka. Na fotografiji je okrašena jelka iz avle Slovenskega etnografskega muzeja. Krasijo jo mali kruhki in okraski z motivi razstavljenih slik Maksima Gasparija z razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda.

SEM, 15. december 2024 ― Dr. Marko Frelih, kustos za afriške in ameriške zbirke v SEM, predstavlja približno 2.000 let star glineni kipec Harpokrata, ki je prikaz otroške podobe egipčanskega boga Hora, vladarja neba in sonca. Harpokrat, rojen ob zimskem solsticiju, je za Egipčane pomenil novorojeno sonce, zmagoslavje svetlobe nad temo. Zaradi prsta na ustih so ga imenovali tudi bog tišine, zato je kasneje postal simbol varovanja skrivnosti v prostozidarskih obredih. Dr. Frelih kot arheolog raziskuje medkulturne povezave med starimi civilizacijami v Sredozemlju. Še posebej ga zanima duhovni svet v kontekstu razumevanja kultnih mest, obredov, simbolov in mitologije. Vabljeni v SEM! #naprejvpreteklost #muzejinraziskovanje #muzejinustvarjalnost

SEM, 15. december 2024 ― Dr. Marko Frelih, kustos za afriške in ameriške zbirke v SEM, predstavlja približno 2.000 let star glineni kipec Harpokrata, ki je prikaz otroške podobe egipčanskega boga Hora, vladarja neba in sonca. Harpokrat, rojen ob zimskem solsticiju, je za Egipčane pomenil novorojeno sonce, zmagoslavje svetlobe nad temo. Zaradi prsta na ustih so ga imenovali tudi bog tišine, zato je kasneje postal simbol varovanja skrivnosti v prostozidarskih obredih. Dr. Frelih kot arheolog raziskuje medkulturne povezave med starimi civilizacijami v Sredozemlju. Še posebej ga zanima duhovni svet v kontekstu razumevanja kultnih mest, obredov, simbolov in mitologije. Vabljeni v SEM! #naprejvpreteklost #muzejinraziskovanje #muzejinustvarjalnost