Slovenski kulturni praznik v SEM – pustni čas napovedujemo s priložnostno razstavo PUST MOZIRSKI

Slovenski kulturni praznik v SEM – pustni čas napovedujemo s priložnostno razstavo PUST MOZIRSKI

SEM, 28. januar ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 28. januar 2025 Slovenski etnografski muzej se pridružuje obeleževanju Prešernovega dne in v soboto, 8. februarja 2025, med 10.00 in 18.00, vabi na dan odprtih vrat s prostim vstopom.    Kulturni praznik bo v SEM ponovno pustno obarvan. Že sedmo leto zapored na ogled postavlja razstavo o pustni šegi in pustnih likih. Letošnja pustna razstava avtorice mag. Adele Pukl z naslovom Pust Mozirski bo na ogled od 8. februarja do 16. marca 2025.   O razstavi Pust Mozirski: Prva doslej znana omemba pustnega dogajanja v Mozirju je iz leta 1921. Kronist Žiga Laykauf je takrat zapisal, da Mozirjani že trideset let zganjajo pustne norčije po trgu Mozirje in ob njegovih mejah. Iz tega doslej najstarejšega znanega pisnega vira izhaja, da so bili mozirski pustnaki dejavni že okoli leta 1891. Glavno gonilo pustnega dogajanja v Mozirju je Društvo za ohranjanje kulturne dediščine Pust Mozirski. Organizira pustne zabave, otroško maškarado, mednarodni karneval, ohranja pa tudi pustne šege, kot so okol'ofiranje (okol (okoli) ofiranje (iz nem. Opfer; žrtev, daritev) – pobiranje davkov), prevzem občinske oblasti, pokop pusta itd. Pustno dogajanje se z leti spreminja, prilagaja in dopolnjuje. Mozirske pustnake prepoznamo po njihovih oblačilih, ki z namenom posnemanja trške gospode že od tridesetih let 20. stol. nosijo enotna gosposka oblačila: velik klobuk ali črn cilinder, frak in bele hlače (le za pepelnico oblečejo črne hlače). Na čelu pustnega sprevoda je predstavnik pustnakov, ki nosi fano ali bandero, sledita mu člana, ki nosita rajso ali veliko rešeto, skozi katero »presejejo« sočne podrobnosti uglednih meščanov. Za njimi z glasnim igranjem hodijo člani orkestra Boj se ga in preostali pustnaki. Orkester Boj se ga naj bi ime dobil v petdesetih letih 20. stol. Nihče namreč ni znal igrati instrumentov in posledično glasba ni bila ničemur podobna. Danes so člani orkestra izobraženi glasbeniki. Pus
1960 Iška – Kako čez vodo

1960 Iška – Kako čez vodo

Stare slike (Cerknica), 28. januar ― Bilo je v zgodnjih 60-ih in zagotovo sredi vročega poletja. Zaposleni v Kmetijski zadrugi Begunje so se odpravili na sindikalni izlet. Niso šli prav daleč, saj se takrat ni hodilo v oddaljene in drage destinacije. Do Svetega Vida jih je nekdo zapeljal, nato pa so se peš spustili proti Iški. Ob toku tega izredno mrzlega […]
Slovenci v koncentracijskih taboriščih Gusen I, II, III

Slovenci v koncentracijskih taboriščih Gusen I, II, III

MNZS, 27. januar ― V matičnem koncentracijskem taborišču (KT) v Mauthausnu in njegovih 49 podružnicah je bilo zaprtih več kot 4100 Slovencev. Pripeljani so bili kar iz 19 zaporov in taborišč. Zadnji Slovenec je prišel v KT Mauthausen 1. maja 1945. Največ Slovencev je bilo v KT Gusen (I, II, III) in KT Ebensee. Po podatkih je umrlo v […]
Begunje 1954/55 – Otroci IV. razreda

Begunje 1954/55 – Otroci IV. razreda

Stare slike (Cerknica), 27. januar ― Otroci IV. razreda, s tovarišico Heleno Otrin, slikani na stopnicah pred osnovno šolo v Begunjah, v šolskem letu 1954/55. Šolski upravitelj Otrin Milan je v šolski kroniki zapisal, da so obnovitvena dela pri šoli skoraj popolnoma počivala, ker ni bilo na razpolago potrebnega kredita. Na podstrešju so zasilno preko tramovja položili nad sobami deske in […]
1917/18 Slovenija – Vojska v slikah in Rudolf Maister: Krvavo solnce

1917/18 Slovenija – Vojska v slikah in Rudolf Maister: Krvavo solnce

Stare slike (Cerknica), 26. januar ― Ilustracijo razglednice je izdelal Anton Koželj, slovenski slikar in ilustrator (* 10. januar 1874, Kamnik, † 14. junij 1954, Ljubljana), avtor pesmi Krvavo solnce pa je Rudolf Maister. V slovenskem prostoru so bile zelo pomembne vojno propagandne razglednice Vojska v slikah, ki jih je tiskala Katoliška tiskarna in jih je poleg Bogoljuba založil časopis Ilustrirani […]

Razstava fotografij Ljubana Cenčiča

Kamra.si, 24. januar ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vljudno vabi na odprtje razstave portretov fotografa Ljubana Cenčiča, ki bo v četrtek, 30. januarja 2025, ob 18. uri v Miheličevi galeriji na Ptuju. Fotografije Ljubana Cenčiča izstopajo prav zaradi njegovega izrazito sodobnega in osvežujočega pristopa k subjektom. Pri ustvarjanju se ne osredotoča na zunanje določevalce koncepta umetnika, subjektov torej ne fotografira med delom, ali jim dodaja »cehovskih znakov«. Namesto, da bi ljudi predstavljal definirane z njihovim udejstvovanjem, jih odmakne od pričakovane podobe ustvarjalcev ter jih reprezentira preprosto kot posameznike. (Sara Nuša Golob Grabner) Kustodinja razstave: Stanka Gačnik Na ogled do 16. marca 2025.

V ptujski knjižnici ob kulturnem prazniku

Kamra.si, 24. januar ― V četrtek, 6. februarja 2025, se bodo Prešernovemu dnevu, slovenskemu kulturnemu prazniku, poklonili tudi v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj: ob 16. uri v preddverju knjižnice: tematsko vodenje po knjižnici z naslovom Po poti knjige Ste se kdaj vprašali, kakšno pot opravi knjiga v knjižnici, preden pride v vaše roke? Ogledali si bomo, kako potekajo nabava, obdelava in razvrščanje gradiva po policah, pokukali bomo tudi v knjižnično skladišče. Ogled je primeren tudi za družine z otroki. Vodili ga bosta Božena Kmetec - Friedl in Darja Plajnšek. ob 17. uri v pravljični sobi Mladinskega oddelka: Pravljica z jogo Dogodek je primeren za otroke od 4. leta starosti dalje. Pravljico bo pripovedovala Sanja Selinšek, pridružila se nam bo inštruktorica joge Sonja Trplan. ob 18. uri v razstavišču knjižnice: monodrama Krhkost Predstava Krhkost, ki je je nastala po predlogi esejev francoskega filozofa Jean-Clauda Carrièra (1931–2021), govori o hitro spreminjajočem se svetu, njegovih tehnoloških napredkih in se hkrati dotika temeljnih vprašanj in tem sodobnega človeka, kot so rojstvo, mladost, zablode, pozabe, denar in nesmrtnost. Uprizoril jo bo igralec in lektor Simon Šerbinek v režiji Matjaža Latina. Šerbinek v predstavo vključi osebno izkušnjo, preko katere vabi k razmisleku, kaj nas določa in kaj je bistvo življenja. 3.–8. februar 2025: priložnostna knjižna polica v izposoji Študijskega oddelka Na posebni polici bodo na voljo dela Franceta Prešerna, katerega ime nosi slovenski osrednji kulturni in državni praznik.

Potopisno predavanje Aljoše Toplaka

Kamra.si, 24. januar ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vabi na potopisno predavanje Aljoše Toplaka Dežela, ki je prepovedala ples. V času stopnjevanja napetosti med Iranom in Izraelom se je mladi filmar iz Markovcev odločil posneti gverilski dokumentarni film o podtalnem življenju teheranskih aktivistov. Srečali se bomo v četrtek, 30. januarja 2025, ob 18. uri v razstavišču knjižnice.

Monodrama Krhkost

Kamra.si, 24. januar ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vas v četrtek, 6. februarja 2025, ob 18. uri vabi v razstavišče knjižnice na ogled monodrame Krhkost v izvedbi dramskega igralca Simona Šerbineka (režija Matjaž Latin). Predstava je nastala predlogi esejev francoskega filozofa Jean-Clauda Carrièra (1931–2021) in govori o hitro spreminjajočem se svetu ter njegovih tehnoloških napredkih. Hkrati se dotika temeljnih vprašanj in tem sodobnega človeka, kot so rojstvo, mladost, zablode, pozabe, denar in nesmrtnost. Simon Šerbinek v predstavo vključi osebno izkušnjo, preko katere vabi k razmisleku, kaj nas določa in kaj je bistvo življenja.
14. izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije

14. izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije

MNZS, 24. januar ― Kongres, ki je potekal med 20. in 22. januarjem 1990 v Beogradu je zaznamoval konflikt med slovenskimi in srbskimi poslanci. Slovenska delegacija je na tem kongresu med drugim predlagala konfederacijo in uvajanje političnega pluralizma, reformi, ki sta bili v Sloveniji in na Hrvaškem že izpeljani, saj so v obeh republikah potekale priprave na prve večstrankarske […]
še novic