Odprtje razstave Razglednice Maksima Gasparija

Odprtje razstave Razglednice Maksima Gasparija

SEM, 20. marec ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 20. marec 2025 Slovenski etnografski muzej v četrtek, 27. marca 2025 ob 13.00, odpira razstavo Razglednice Maksima Gasparija kot del spremljevalnega programa ob veliki razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Avtorja razstave sta Miha Špiček in Blaž Verbič, strokovna sodelavka razstave je dr. Bojana Rogelj Škafar, vizualno podobo in oblikovanje razstave je pripravila Maja Kocjan. Razstava bo na ogled do 24. avgusta 2025. O razstavi Na razstavi Razglednice Maksima Gasparija je predstavljenih 367 tiskanih razglednic, oziroma večji del iz zbirke SEM, prikazanih po tematskih sklopih: obdobje do 1. svetovne vojne, Vojska v slikah, Majniška deklaracija in koroški plebiscit, Novoletne voščilnice, Velikonočne voščilnice, Šege življenjskega in letnega cikla, Pripadnostni kostumi, Slovenska Marija, Svetniki ter Promocijske razglednice. Razstavo dopolnjuje filatelistična vitrina z znamkami in ovitki prvega dne, ki so nastali po Gasparijevih delih in v sodelovanju s Pošto Slovenije. Ob pripravi večje občasne razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda je SEM leta 2023 pridobil edinstveno zbirko razglednic Maksima Gasparija, ki jo je v desetletjih zbiranja ustvaril velik poznavalec Gasparijevega dela in priznan zbiralec Marjan Marinšek (1941 – 2011). Njegova zbirka razglednic velja za eno najpopolnejših in najobsežnejših. Vključuje izvirne avtografske razglednice, prvonatise in natise ter uživa med strokovnjaki, poznavalci in zbiralci velik ugled. Zbirko sestavlja 59 avtografskih in okoli 406 natisnjenih razglednic. Razstava je del spremljevalnega programa razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda, kjer je že predstavljenih 56 izvirnih avtografskih razglednic, deset razglednic iz cikla Slovenske narodne noše iz leta 1920, tri razglednice z motivom dedka Mraza iz leta 1952,  izbor obsežne Marinškove zbirke pa je predstavljen v elektronski obliki. O zbiratelju M

Janko Glazer, pesnik Pohorja

Kamra.si, 20. marec ― V počastitev 50. obletnice smrti Janka Glazerja – pesnika, bibliotekarja, literarnega in kulturnega zgodovinarja, urednika ter dolgoletnega ravnatelja Študijske (danes Univerzitetne) knjižnice Maribor, dijaka in profesorja klasične gimnazije (danes Prve gimnazije) ter v obeležitev svetovnega dneva poezije vas Drama SNG Maribor v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor, Pokrajinskim arhivom Maribor, Mariborsko knjižnico in Prvo gimnazijo Maribor v četrtek, 20. marca 2025, ob 19. uri vabi na literarni večer Janko Glazer, pesnik Pohorja, ki bo v prostorih Knjižnice Janka Glazerja v Rušah, v sledečih dneh in mesecih pa bodo sledile ponovitve dogodka, in sicer: v petek, 21. marec 2025, ob 10. uri v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor, v torek, 22. april 2025, ob 18. uri v Knjižnici Lovrenc na Pohorju, v torek, 13. maj 2025, ob 10.30 na Prvem odru Prve gimnazije Maribor, v četrtek, 29. maj 2025, ob 18. uri v Knjižnici Pekre. Literarni dogodek, kjer je dramaturginja mariborske Drame Maja Borin povezala življenje, delo in poezijo »štajerskega Prešerna«, bosta vodila igralca mariborske Drame Mateja Pucko in Davor Herga. V sledečih dneh in mesecih bodo sledile ponovitve dogodka Prisrčno vabljeni!

Borlska kolonija

Kamra.si, 20. marec ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vabi na odprtje razstave SLIKARSKA KOLONIJA POETOVIO – PTUJ 69-1969 ali BORLSKA KOLONIJA, ki bo v četrtek, 27. marca 2025, ob 18. uri v Miheličevi galeriji na Ptuju. Ptujski muzej hrani obsežno zbirko slik iz fundusa Borlska slikarska kolonija, ki je potekala na našem področju med letoma 1969 in 1984 s sedežem na nekdanjem letovišču Borl in je nastala na pobudo takratne občine ob 1900-letnici prve omembe Ptuja v zgodovinskih virih. Bilo je prvo slikarsko srečanje v tem predelu Slovenije. K ustvarjalnemu sodelovanju so povabili takratne prepoznavne slovenske akademske slikarje, ki so ustvarili obsežno zbirko likovnih umetnin s povečini krajinsko tematiko slikovitih Haloz in Ptujskega polja. Mineva 40 let od zadnje organizirane kolonije, zato smo se odločili, da s pregledno razstavo ponovno spomnimo na dragoceno likovno zbirko umetnin priznanih slovenskih slikarjev tistega časa. Likovna zapuščina, ki je nastala v petnajstletnem delovanju slikarske kolonije, je po svoji kvaliteti, vsebini in številčnosti prav posebna priča o umetnostno-zgodovinski, zgodovinski in etnološki vrednosti tudi danes. (Stanka Gačnik) Razstava bo na ogled do 4. maja 2025.  
V kraljestvu zmajev - predavanje dr. Marka Freliha

V kraljestvu zmajev - predavanje dr. Marka Freliha

SEM, 20. marec ― Vabljeni na predavanje dr. Marka Freliha, kustosa Slovenskega etnografskega muzeja, ki že vrsto let raziskuje izročilo o zmajih po svetu: V kraljestvu zmajev - mitološko in versko ozadje skrivnostnih bitji na Slovenskem. Predavanje bo v 27. marec 2025, ob 18. uri, v dvorani Rokodelskega centra Ribnica. Kot nadnaravna bitja z gromozansko močjo so bili zmaji v najstarejših obdobjih človeške zgodovine predvsem varuhi grobnic in svetih prostorov. Varovali so tudi svetišča, svete izvire, reke in močvirja. Bili so varuhi dostopov v podzemlje, kjer so se skrivali zakladi boginje Zemlje. Slovenija je dežela zmajev in v ohranjenih zmajskih zgodbah prepoznamo kodirano sporočilo prednikov, ki so iz roda v rod prenašali univerzalno skrivno znanje o obredih, povezanih z naravo, rodovitnostjo, nevidnimi silami in večnim življenjem.
Izšla je publikacija Znanje in identitete v filmih o nesnovni kulturni dediščini

Izšla je publikacija Znanje in identitete v filmih o nesnovni kulturni dediščini

SEM, 20. marec ― Knjiga Znanje in identitete v filmih o nesnovni kulturni dediščini naše kolegice dr. Nadje Valentinčič Furlan je izšla v sozaložništvu Založbe Univerze v Ljubljani in Slovenskega etnografskega muzeja.  Avtorica je v njej nesnovno dediščino in filme raziskala s perspektive oblikovanja znanja in identitet, pri čemer je bilo v razpravah o dediščini predvsem znanje obravnavano dokaj redko. V knjigi je na podlagi raziskave primera suhozidne gradnje pokazala, da uradno dediščinjenje v ospredje postavlja objektivizirano kognitivno znanje, manj pozornosti pa posveča utelešenim veščinam in tihemu znanju, ki so temeljni za obstoj in živost nesnovne dediščine. Kritična je do oblikovanja znanja z vrha navzdol v ilustrativnih filmih, ki temeljijo na etskih pogledih strokovnjakov, nosilcem dediščine pa dopuščajo le mehko tvornost z izjavami, ki so ubrane z avtorjevim konceptom. Zavzema se za dehierarhizacijo znanja v vseh reprezentacijah in za večjo epistemsko pravičnost v Unescovi varovalni paradigmi. Knjiga je izšla tudi v digitalni obliki.
1950 Cerknica – Zvečer

1950 Cerknica – Zvečer

Stare slike (Cerknica), 20. marec ― V ozadju se sliši glasba z radia. Na sporedu je Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Dve dekleti sta se ob poslušanju zamotili ena z vezenjem, druga z branjem časopisa. Na mizi sta še steklenica vina in kozarec. Sklepam pa, da sta tam le zaradi lepšega. Na leseni karnisi visi okrasna zavesa domače izdelave. Na […]
Tovst: celjska smučka

Tovst: celjska smučka

ZAC, 19. marec ― Smučanje se je že v času med obema vojnama v Sloveniji označevalo za »ljudski sport«. Tudi na Celjskem se je predvsem v okviru različnih društev pa tudi individualno razvijal ta šport predvsem med meščanstvom, pri čemer je bila ena glavnih ovir razmahu draga in s tem težje dostopna oprema. Celjska športna trgovina Kramar & Mislej […] The post Tovst: celjska smučka first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

Literarni večer z Ivanom Penecom – Vančom v Knjižnici Prevalje

Kamra.si, 19. marec ― »Z bogastvom let se moraš hočeš nočeš sprijazniti in v tovrstno premoženje vgraditi še kaj drugega, recimo modrost. S starostjo se je v nas nabralo mnogo vsakovrstnega znanja in izkušenj, kar vse smo pripravljeni ponuditi mladim v uporabo in pomoč …« ~ Ivan Penec – Vanč V četrtek, 27. marca 2025, ob 18. uri vabljeni v Knjižnico Prevalje na predstavitev knjige Ivan Penec - Vanč: Bogat z leti. Domačin Ivan Penec - Vanč je plodovit vsestranski ustvarjalec, ki se v jeseni življenja posveča pisanju in glasbi. Tokratna zbirka zgodb Bogat z leti prinaša petnajst poglavij o njegovih potovanjih, sopotnikih, razmišljanja o bivanju in minevanju, ki se slehernega dotaknejo tako ali drugače. Z njim se bo pogovarjala Andreja Odlazek Hvalec.
Cikel dogodkov PREHOD, ki opozarja na umiranje na migracijski poti na Balkanu

Cikel dogodkov PREHOD, ki opozarja na umiranje na migracijski poti na Balkanu

SEM, 18. marec ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 18. marec 2025 Slovenski etnografski muzej (SEM) in Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF, UNI LJ) v sodelovanju s partnerji v torek, 25. marca 2025, ob 14.00, začenjata s ciklom dogodkov Prehod, posvečenih pogrešanim in umrlim na migracijski poti na Balkanu. Kdo so ljudje, ki umirajo na slovenskih mejah? Je bila njihova smrt neizbežna? Zakaj so smrti beguncev še vedno tako nevidne in kako bi jih lahko v Sloveniji javno obeležili? Cikel dogodkov Prehod je namenjen ozaveščanju javnosti o problematiki umiranja na migracijski poti na Balkanu in spodbujanju solidarnosti z migranti. Z dogodki želijo partnerji cikla odpreti prostor za dialog o migracijah, človekovih pravicah in odgovornosti do sočloveka, hkrati pa opozoriti na pereč problem umiranja migrantov in spodbuditi k razmisleku o tem, kako lahko kot družba prispevamo k bolj humanemu in pravičnemu reševanju migracijskega vprašanja.   Izhodišče cikla dogodkov je spominsko platno Prehod ~ The Passage, ki z izvezenimi portreti ohranja spomin na ljudi, ki so izgubili življenje na migracijski poti na Balkanu. Ustvarile so jih umetnice, raziskovalke, prevajalke ter druge članice in podpornice hrvaškega kolektiva Ženske ženskam v sodelovanju z umetnico in aktivistko selmo banich iz Zagreba ter dr. Marijano Hameršak z Inštituta za etnologijo in folkloristiko v Zagrebu. Spominsko platno bo v razstavni hiši SEM na ogled do 11. maja 2025. Pobudo za organizacijo cikla dogodkov Prehod je podala dr. Uršula Lipovec Čebron z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL, ki se prav tako raziskovalno in aktivistično ukvarja z migracijsko potjo na Balkanu in usodami ljudi, ki na tej poti prečkajo meje. V SEM teme globalnih stikov in izmenjav preučuje dr. Tina Palaić, ki osvetljevanje migracij in njihovih vplivov na njene akterje in družbo priseljevanja vidi kot pomemben del po

Ko zgodbe zaživijo

Kamra.si, 18. marec ― Vabimo vas v novomeško knjižnico na pravljični večer za odrasle, na katerem bodo nastopili pravljičarji iz slovenskih knjižnic, začinili pa ga bomo z odlično glasbo novomeške glasbene zasedbe Tretji kanu. Pripovedovali bodo: Aleksandra Papež (Knjižnica Lenart) Marija Umek (Kosovelova knjižnica Sežana) Maja Praprotnik (Knjižnica Velenje) Lea Hedl (Mariborska knjižnica) Brigita Lavrič (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto) Četrtek, 20. marec 2025, ob 18. uri, Prireditveni atrij

Simon Šerbinek: Življenje v podzavesti

Kamra.si, 18. marec ― Avtobiografski roman govori o človeku z duševnimi težavami, ki se želi spoprijeti s preteklostjo in zaživeti znova. S pomočjo psihiatra in sodelovanjem drugih likov opisuje stanji psihoze in regresije, ki ju doživlja med zdravljenjem na psihiatriji. Vljudno vabljeni v četrtek, 20. marca 2025, ob 17. uri v Glazerjevo dvorano UKM, kjer se bo z avtorjem monografije Simonom Šerbinkom pogovarjala dr. Andreja Erdlen.

Poezija povezuje 2025

Kamra.si, 18. marec ― Magnolija na Slomškovem trgu je zacvetela, kar je znak, da se približuje tradicionalno in priljubljeno branje poezije v mariborskem mestnem jedru. Pesmi iz svetovne in domače zakladnice bodo izbrali in jih interpretirali Mariborčani in Mariborčanke različnih poklicev in statusov in jih tako podarili svojim someščanom. Vabimo vas, da v petek, 21. marca 2025, ob 12. uri pred stavbo rektorata na Slomškovem trgu prisluhnete Zdenki Gajser, Gabrijeli Kolbič, Zali Kralj, Reneju Maurinu, izr. prof. dr. Alešu Mavru, doc. dr. Franju H. Najiju, Mateji Pucko, Dejanu Pušenjaku, mag. Majdi Rižnar, Simonu Šerbineku in Vesni Vončina. Dogodek bo povezovala Zora A. Jurič, glasbeni gost pa bo kantavtor Leon Ašenberger - Aši. Javno branje že 13. leto prirejamo Univerzitetna knjižnica Maribor, Mariborska knjižnica in Založba Pivec v sodelovanju z Univerzo v Mariboru. V primeru slabega vremena bo dogodek pod arkadami Univerzitetne knjižnice Maribor. Veselimo se srečanja z vami!
Zapustil nas je Bruno Volpi Lisjak

Zapustil nas je Bruno Volpi Lisjak

SEM, 18. marec ― Z žalostjo sporočamo, da nas je zapustil Bruno Volpi Lisjak, prijatelj, sodelavec, raziskovalec in poznavalec pomorske kulture ter ribištva, soustanovitelj Ribiški muzej tržaškega primorja v Križu pri Trstu. Iskrivost njegovih misli in idej, njegova prodornost in strast do odkrivanja novega ostajajo zapisani globoko v naših srcih. Bruno, naj ti bo lahka slovenska zemlja.   Primorski dnevnik:Umrl je Bruno Volpi Lisjak
1943 Turjak – Zdravko Kržišnik – Partizanski fotoreporter in organizator oskrbe s fotografskim materialom

1943 Turjak – Zdravko Kržišnik – Partizanski fotoreporter in organizator oskrbe s fotografskim materialom

Stare slike (Cerknica), 18. marec ― Zdravko Kržišnik Partizanski fotoreporter in organizator oskrbe s fotografskim materialomOb napadu na turjaško postojanko slovenskih belogardistov 19. septembra 1943 je predvsem po zaslugi Zdravka Kržišnika nastala ena prvih celovitejših fotoreportaž. Kržišnik je fotografiral celoten potek bojev; posnel je dvanajst filmov leica, ki jih je v Dolenji vasi s fotoaparatom vred zaplenil italijanskemu oficirju. Po bitki […]
še novic