Novice

dediščina

Priložnostna razstava ob prazniku Občine Ravne na Koroškem (12. april)

Kamra.si, 8. april ― 12. april je dan, ko so leta 1952 slovenski poslanci izglasovali zakon, da postane Ravne na Koroškem mesto. V knjižnici vsako leto ta dan počastimo s priložnostno razstavo iz gradiv, ki jih hrani knjižnica, povezano s krajem in ljudmi, ki tukaj so in še ustvarjajo. Tokratna je posvečena ljudskemu piscu, bukovniku Juriju Krofu. Manjši zapuščinski fond Jurija Krofa hranimo v Koroški osrednji knjižnici.

Kitajska nekoč in danes

Kamra.si, 8. april ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vas v sredo, 16. aprila 2025, ob 18. uri vabi v slavnostno dvorano Ptujskega gradu na predavanje Petre Cerjak Travnikar KITAJSKA NEKOČ IN DANES. V prvi polovici 18. stoletja se je po Evropi razširilo zanimanje za Kitajsko. Na Daljnem vzhodu so izdelovali predmete, namenjene prodaji na evropskem tržišču, kmalu pa so tudi v evropskih manufakturah začeli izdelovati predmete po kitajskih in japonskih vzorih, imenovane chinoiserije. Nekaj teh hranimo tudi v ptujskem muzeju. Ptujčanka Petra Cerjak Travnikar, ki je diplomirala iz filozofije in sinologije, nadaljevala študij mednarodne ekonomije v Šanghaju in bila več let predsednica Društva slovensko-kitajskega prijateljstva, nam bo predstavila večplastnost starodavne kitajske kulture in njeno sodobnost. Eden izmed motivov za njen študij sinologije je bil Cesarjev slavec, pravljica H. C. Andersena, ki jo je vzljubila kot otrok - pravljica kot chinoiserija, fascinacija nad orientom.
Umetna inteligenca na razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti

Umetna inteligenca na razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti

SEM, 8. april ― Pri razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti se spogledujemo tudi s prihodnostjo in umetno inteligenco, ki nas bo najverjetneje močno zaznamovala. Veliki jezikovni modeli, kakršen je ChatGPT, se 'učijo' na nepregledni množici besedil, zato ustvarjajo odgovore z mešanico točnih in napačnih informacij, včasih pa tudi 'halucinirajo'. Malo za šalo, malo za res, smo ChatGPT vprašali, kdo so vurmoharji.  Kdo so resnično vurmoharji? Vurmoharji so potujoči sezonski prodajalci in večinoma samouki popravljalci ur, poznani zlasti v zgornji dolini Kolpe. Od konca 19. stoletja do sredine 20. stoletja so hodili od hiše do hiše po podeželju današnje Slovenije, severnih delov Hrvaške in Srbije ter celo Madžarske in Romunije. Sprva so prodajali lesene stenske ure šotarice, izdelane v Schwarzwaldu v Nemčiji. Tovorili so jih na posebni krošnji in na svojo navzočnost opozarjali z zvonjenjem.  Njihovo izvirno krošnjo si lahko ogledate na razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti v SEM.  Fotografijo kočevskega vurmoharja hrani dokumentacija Pokrajinskega muzeja Kočevje. #naprejvpreteklost #muzejinprihodnost #muzejinzabava
1973 Titograd – Trobentač

1973 Titograd – Trobentač

Stare slike (Cerknica), 8. april ― Na sliki sem Slavko Červek, takrat Rakovčan danes Cerkničan, fotografiran na tečaju za trobentače JLA, med služenjem vojnega roka v Titogradu. Od takrat je minilo 52 let. Bil sem junijska generacija 1973. Ob prihodu 11.6. 1973 na letališče Titograd, me je tam pričakal moj nepozabni prijatelj, takrat novopečeni podporočnik­ pilot Jože Udovič, doma z Unca. […]
Napovedovanje prihodnosti z vlivanjem svinca na razstavah Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda in Razglednice Maksima Gasparija

Napovedovanje prihodnosti z vlivanjem svinca na razstavah Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda in Razglednice Maksima Gasparija

SEM, 7. april ― Družina na sliki Maksima Gasparija je na silvestrovo zbrana ob vlivanju svinca. Gre za verovanje, pri katerem se po nastalih oblikah po ulitju stopljenega svinca v mrzlo vodo sklepa o dogodkih v novem letu. Kako vlivati svinec? Kos svinca položimo v pločevinasto posodo (ne emajlirano), ki jo postavimo na ogenj, da se svinec v njej stopi. V večjo posodo nalijemo mrzlo vodo in vanjo vlijemo stopljeni svinec. Ta se v mrzli vodi takoj strdi in pri tem nastajajo različne oblike, ki so nečemu bolj ali manj podobne. Zgodilo se je, da je svinec v vodi dobil obliko sveče, kar je napovedovalo krst v hiši. Če je figura spominjala na mrtvaško glavo, so lahko v hiši pričakovali smrt. Podoba venca ali harmonike je pomenila poroko. Dekleta so v svinčeni gmoti želela uzreti podobo svojega bodočega ženina. Sliko si lahko ogledate v SEM na razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda, razglednico, nastalo po tej sliki, pa na novi razstavi Razglednice Maksima Gasparija. #naprejvpreteklost #muzejinprihodnost #muzejinzabava
Naprej v preteklost 2025, vseslovenska spletna akcija muzejev in galerij

Naprej v preteklost 2025, vseslovenska spletna akcija muzejev in galerij

SEM, 7. april ― Slovenski etnografski muzej se ponovno pridružuje Skupnosti muzejev Slovenije pri akciji #NAPREJVPRETEKLOST. Temi letošnje akcije sta #muzejinprihodnost in #muzejinzabava. V tednu med 7. in 13. aprilom 2025 na svojih spletnih straneh in družbenih omrežjih objavljamo zanimive zgodbe, fotografije, kratke videe ter predstavljamo muzejske zbirke in muzejski vsakdan. Program spletnih dogodkov v SEM: Ponedeljek, 7. april 2025, ob 9.00   Napovedovanje prihodnosti z vlivanjem svinca na razstavah Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda in Razglednice Maksima Gasparija, objava fotografij, dostopno na Facebooku, Instagramu in spletni strani Torek, 8. april 2025, ob 9.00   Umetna inteligenca na razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti, objava fotografij, dostopno na Facebooku, Instagramu in spletni strani Četrtek, 10. april 2025, ob 9.00   Virtualna replika v razširjeni resničnosti (AR) na razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke, video objava, dostopno na Facebooku, Instagramu in spletni strani Sobota, 12. april 2025, ob 9.00   Velikonočne igre s pirhi, video objava, dostopno na Facebooku, Instagramu in spletni strani.

Vera Albreht

Kamra.si, 7. april ― Od marca je v izložbi nekdanje čokoladnice na Rozmanovi ulici v Novem mestu na ogled razstava o Veri Albreht, pesnici in pisateljici, ki je znana zlasti po svojih delih za otroke. Najbolj prepoznavna pravljica z naslovom Lupinica je prvič izšla leta 1957 z ilustracijami Mikija Mustra. Njene pesmi za odrasle so bile prvič predstavljene v samostojni knjižni izdaji z naslovom Pelin v srcu leta 2015. Za delo z naslovom Nekoč pod Gorjanci iz leta 1960, kjer je opisala svoja brezskrbna otroška leta, se ji je Novo mesto oddolžilo s Trdinovo nagrado. Razstavo smo ob 130. obletnici rojstva novomeške rojakinje pripravili v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Na razstavi je predstavljeno gradivo, ki ga knjižnica hrani v Posebnih zbirkah Boga Komelja.
VRHPOLJE PRI VIPAVI - Spominski plošči padlim borcem NOB in Desetim obešenim partizanom

VRHPOLJE PRI VIPAVI - Spominski plošči padlim borcem NOB in Desetim obešenim partizanom

Simboli polpretekle zgodovine, 7. april ― Lokacija: Slovenija; Vrhpolje pri Vipavi Avtor: Ni podatka. Opis: Na marmorni spominski plošči so vklesana imena v NOV padlih iz Vrhpolja in Dupelj. Postavljena je bila 22.07.1961 in stoji na stavbi Vrhpolje 43a ob cerkvi v Vrhpolju, na V fasadi. Okoli župne cerkve v vasi Vrhpolje raste devet od desetih divjih kostanjev na katere so nemški okupatorji 27. septembra 1943 obesili deset borcev Gradnikove brigade, zajetih pri Blažonu na Nanosu. Kostanji rastejo okoli cerkve Sv. Primoža in Felicijana v Vrhpolju, plošča pa je pritrjena na J fasadi stavbe št. 43a ob cerkvi.
Cerknica 1978/79 – Dekleta 8. c razreda

Cerknica 1978/79 – Dekleta 8. c razreda

Stare slike (Cerknica), 7. april ― Čepita: Marija Otoničar (Bečaje) in Betka Srnel (Sveti Vid). Stojijo: Marja Kovačič (Cerknica), Valentina Klančar (Osredek), Marina Urbas (Cajnarje), Marija Mahne (Begunje), Damjana Razpet (Zala), Žalka Tekavec (Zahrib), Miranda Hiti (Lovranovo), Romana Meden (Dobec) in Suzana Kopinč (Begunje). Dekleta 8. c razreda so se še zadnjič skupaj postavila pred fotografa. Zavedala so se, da se njihova […]

Ervin Hladnik Milharčič: »Nikoli se ne moreš odpovedati človeškosti«

Kamra.si, 4. april ― V petek, 11. aprila 2025 vljudno vabljeni v razstavišče knjižnice na pogovorni večer z novinarjem Ervinom Hladnikom Milharčičem. Ervin Hladnik Milharčič je ime vrhunskega  slovenskega novinarstva, je pojem, je ime  legende. Ko izgovoriš njegovo ime, je to kot ultimativno in brezprizivno zaupanje v to, da je tisto, o čemer piše, resnično in da je vselej tudi dobro napisano. Med bralci je v spominu kot odličen kolumnist, poročevalec iz Bližnjega Vzhoda, Washingtona, vojne v Bosni in Hercegovini. Je avtor knjig Pot na Orient in Zgodbe o prihodnosti. Delal je za Radio Študent, Mladino, Delo, časnik Dnevnik pa je njegova delovna postaja zadnjih 17 let. Kdor ga osebno pozna, ve, da ga je imenitno poslušati, nedvomno bo navdihujoč tudi pogovor z njim, vodila ga bo njegova nekdanja sodelavka novinarka Zlatka Strgar.

Koroški diptih v Narodnem domu Mežica

Kamra.si, 4. april ― Gledališče Kavčuk KD Prežihovega Voranca in Gimnazije Ravne na Koroškem s premiero pritajene dvodelne poetične drame Lucije Mirkac z naslovom Koroški diptih stopa na oder Narodnega doma Mežica. Z majhno, tokrat le petnajstčlansko zasedbo, se pod vodstvom režiserke in avtorice glasbe Lucije Mirkac podajajo na pot po stopinjah žal žen izpod Volinjaka, od tam pa se po leško-hotuljskem podolju odpravijo vse do sveta, ujetega v Prežihovem Vodnjaku, ki podobno kot legenda o žal ženah človeka razgalja kot bitje, nemočno pod silami, ki bdijo nad nami.

Literarni večer z Davidom Bedračem

Kamra.si, 4. april ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vabi na literarni večer s pesnikom Davidom Bedračem, na katerem bomo predstavili njegovo najnovejšo pesniško zbirko za otroke z naslovom Steza prijaznih besed. V zbirki je 55 pesmi, ki so v zadnjih 23 letih izšle v reviji Ciciban in Cicido, pa tudi nove. Razdeljene so na šaljive, igrive, družinske, živalske in prijazne. Zbirko pesmi bo predstavila Irena Matko Lukan. Pogovor bo vodila Liljana Klemenčič. Srečali se bomo v četrtek, 10. aprila 2025, ob 18. uri v razstavišču knjižnice.

29. Golievi dnevi

Kamra.si, 4. april ― Pavla Golie se spominjamo v tednu okoli 10. aprila, saj je 10. april Goliev rojstni dan in ta dan je s Statutom določen kot spominski dan Občine Trebnje – Goliev dan. V sklopu Golievih dni nas bo v Kulturnem domu Trebnje v petek, 11. 4. 2025, ob 19.00 obiskal Tomaž Mihelič. Poznamo ga kot slavnega člana pevskega tria Sestre, modnega agenta, diplomiranega delovnega terapevta, novinarja in pisatelja, ki vedno kar kipi od energije. Z gostom se bo pogovarjala Simona Lužar. Večer bodo popestrili pevci mešanega pevskega zbora Zborallica. V okviru dogodka, bomo zaključili bralno značko za odrasle Bralna potepanja, Patricija Tratar pa nam bo nanizala zanimivosti o Pavlu Golii. Prireditev je finančno podprla Občina Trebnje. Vabljeni. Vstop je prost.

Zaključek ur pravljic in Jurčkovega nahrbtnika

Kamra.si, 4. april ― Vsi otroci, ki ste pridno brali knjige iz Jurčkovega nahrbtnika ali obiskovali ure pravljic in tudi vsi ostali. Čisto vse vas prijazno vabimo na zaključno predstavo, ki bo v ponedeljek, 7. aprila 2025 ob 17. uri, v Kulturnem domu Trebnje, kjer si bomo skupaj ogledali predstavo Kako objeti ježa. V zgodbi, ki jo prikazuje Gospodična Bazilika, spoznamo dobrovoljnega ježa, ki se mu svet obrne na glavo zaradi nenadne in neustavljive želje, da bi nekoga objel oziroma, da bi nekdo objel njega. Vsak otrok dobi kokice. Prireditev bo s finančno podporo Občine Trebnje potekala v sklopu 29. Golievih dni. Se vidimo!
Ranjen pripadnik slovenskih obrambnih sil

Ranjen pripadnik slovenskih obrambnih sil

MNZS, 4. april ― Impozantna fotografija ranjenega pripadnika slovenskih obrambnih sil, ki ob pomoči tovariša in medicinske sestre, ki mu podpira glavo, kadi cigareto, na najbolj neposreden način odraža utrip medicine v izrednih razmerah. V noči z 2. na 3. julij 1991 jo je v Zdravstvenem domu Dravograd ustvaril legendarni fotograf Tone Stojko. Je del njegovega bogatega opusa 1954 […]
Registru dodani dve novi enoti nesnovne kulturne dediščine

Registru dodani dve novi enoti nesnovne kulturne dediščine

SEM, 4. april ― V Register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, sta bili vpisani dve novi enoti: Cehovska združenja v Turnišču in Blagoslov konj na štefanovo. Pobudo za vpis cehovskih združenj v Turnišču in okolici je Slovenskemu etnografskemu muzeju / Koordinatorju varstva nesnovne kulturne dediščine posredovala Občina Turnišče. V Turnišču delujejo čevljarsko, kovaško in krojaško cehovsko združenje, ki s svojimi dejavnostmi ohranjajo spomin na cehe kot združenja obrtnikov. Od nekdanjih nalog cehov člani ohranjajo medsebojno pomoč in sodelujejo pri cerkvenih slovesnostih. Ob enoti je trenutno evidentiran en nosilec: Kovaški ceh. Pobudo za vpis blagoslova konj na štefanovo je Slovenski etnografski muzej / Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine prejel od Gornjesavskega muzeja Jesenice. Na god sv. Štefana (štefanovo, 26. december), ki velja za zavetnika živine, še posebej konjev, v številnih krajih duhovniki blagoslavljajo konje, kar naj bi jih po ljudskem verovanju varovalo pred boleznijo in poškodbami. Ob enoti je trenutno evidentiran en nosilec: Neformalna vaška skupnost Blejska Dobrava. V Register nesnovne kulturne dediščine, je trenutno vpisanih 128 enot in 384 nosilcev nesnovne kulturne dediščine. Naslednji rok za oddajo pobud za vpis v Register nesnovne kulturne dediščine je 15. maj 2025.
še novic