1945 Slovenija – Federalni odbor

1945 Slovenija – Federalni odbor

Stare slike (Cerknica), 13. april ― Avgusta 1947 je Odsek za notranje zadeve pri OIO Rakek sporočil Federalnemu odboru za organizacijo prenosa oziroma prekopa posmrtnih ostankov padlih borcev, da so določili prostor za sprejem in odgovorno osebo za prevzem krst partizanov, ki jih bodo pripeljali na Rakek. Hkrati so še prosili, ali jim lahko pošljejo podatek, koliko vlog še imajo, saj […]
Velikonočne igre s pirhi

Velikonočne igre s pirhi

SEM, 11. april ― SEM kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine dokumentira tudi zanimive vpoglede v velikonočne družabne igre in šege iz preteklosti, ki še danes prinašajo veselje. Med njimi so tudi Velikonpčne igre s pirhi, ki so vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine. Ker se bliža velika noč, se je dobro pripraviti tudi na zabavni del praznika. Igre s pirhi so del velikonočnih šeg in jih izvajajo na velikonočno nedeljo ali ponedeljek. Najbolj znane so trkanje, trkljanje in ciljanje pirhov. V 90. letih 20. stoletja so v številnih krajih Slovenije ponovno oživili predvsem ciljanje pirhov. V videu predstavljamo velikonočno ciljanje pirhov v Mirnu, ki poteka na prostoru ob nogometnem igrišču pri Štantu, do leta 1987 pa so ga pripravljali pred nekdanjo gostilno Faganeli. Leta 1979 so zapisali pravila in ga spremenili v tekmovalni dogodek. Moški ciljajo z razdalje devetih čevljev, ženske in otroci pa s šestih. V vsaki kategoriji najboljši trije prejmejo pokale in bogate nagrade sponzorjev. Ciljanja pirhov se množično udeležijo vaščani, pridejo pa tudi njihovi sorodniki, okoličani in Slovenci iz Italije. Velikonočne igre s pirhi pripravlja Odbor za tradicionalno ciljanje pirhov v sodelovanju s Turističnim društvom Miren. Živahno dogajanje usmerja in komentira Stanislav Faganeli. Snemanje in montaža videa: Nadja Valentinčič Furlan, produkcija SEM, Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, 2017.
Virtualna replika v razširjeni resničnosti (AR) na razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke

Virtualna replika v razširjeni resničnosti (AR) na razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke

SEM, 11. april ― Na razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke v SEM si lahko s pomočjo razširjene resničnosti in tablice na zaslonu ogledate pipo ter kipec Vajrabhairava. Tablico držite nad risbo pipe ali nad plastičnim modelom kipca, dokler se predmet ne prikaže na zaslonu. Razširjena resničnost v muzeju Muzejske razstave običajno prikazujejo predmete, vendar lahko med obiskovalci in temi predmeti pogosto obstaja fizična pregrada. Virtualna replika predmeta, ki si jo lahko ogledamo s pomočjo razširjene resničnosti (AR), to pregrado odpravi in omogoča natančnejši ogled predmeta. S pomočjo te tehnologije vidimo model površine predmeta, ki prikazuje vse njegove podrobnosti, medtem ko se njegova dejanska materialnost ne ohrani. AR lahko v tem primeru razumemo kot sodobno različico klasičnih mavčnih replik, prilagojeno digitalni dobi. Tehnologija razširjene resničnosti pa ni uporabna le za predstavitev predmetov iz muzejskih zbirk. Uporabimo jo lahko tudi za združevanje predmetov, ki so nekoč spadali skupaj, bili deli istih zbirk, a so zdaj razpršeni po različnih zbirkah in muzejih. Primer tega je par tobačnih pip, ki je predstavljen na razstavi. Fizična pipa je del zbirke SEM, medtem ko model v razširjeni resničnosti prikazuje pipo, ki je bila najverjetneje del Skuškove zbirke, zdaj pa jo hranijo v Plečnikovi hiši. #naprejvpreteklost #muzejinprihodnost #muzejinzabava
Ladja Titanik in usoda potnikov

Ladja Titanik in usoda potnikov

MNZS, 11. april ― Britanski potniški prekooceanski parnik Titanik je 10. aprila 1912 izplul iz pristanišča v Southamptonu in začel svojo krstno plovbo čez Atlantik proti New Yorku. Ladja je bila zgrajena v ladjedelnici Harland & Wolff v Belfastu, njen konstruktor in glavni arhitekt pa je bil Thomas Andrews. Titaniku je poveljeval izkušen kapitan Edward J. Smith. Po izplutju […]
1972 Sveti Vid – Prvo sveto obhajilo

1972 Sveti Vid – Prvo sveto obhajilo

Stare slike (Cerknica), 10. april ― Prva vrsta: Damjana Razpet (Zala). Jožko Tekavec (Tavžlje), Zdravko Sterle (Otave), Stojan Bavdek (Sveti Vid), Simon Doles (Jeršiče) in Betka Srnel (Sveti Vid). Druga vrsta: Marija Otoničar (Bečaje), Žalka Tekavec (Zahrib), Valentin Bavdek (Jeršiče), župnik Kazimir Nastran, Toni Lah (Štrukljeva vas), Olga Urbas (Cajnarje) in Valentina Klančar (Osredek). Prvo sveto obhajilo je za otroka vedno veliko […]

Predstavitev knjige Rokopisna zbirka slovenskih krajevnih imen iz Metelkove zapuščine I-II

Kamra.si, 9. april ― Skupaj s Slavističnim društvom Dolenjske in Bele krajine vas vabimo v Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto na predstavitev monografije Rokopisna zbirka slovenskih krajevnih imen iz Metelkove zapuščine I-II. Gradivo iz leta 1823 vsebuje 3.178 krajevnih imen na Gorenjskem, Dolenjskem in v beljaškem okrožju Koroške. Monografijo bo predstavil dr. Silvo Torkar, avtor in upokojeni znanstveni sodelavec Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Vljudno vabljeni. Sreda, 16. april 2025, ob 18. uri, Trdinova čitalnica
1935 Rakek – Družina Mlakar

1935 Rakek – Družina Mlakar

Stare slike (Cerknica), 9. april ― To je zgodba o družini, ki je imela lepe možnosti za preživetje. Potem se je nanjo zgrnil črn oblak nesreče. Oče Janko Mlakar je bil uspešen gostilničar na Rakeku. Poročil se je s Terezijo Zinko Modic. Janko je bil leta 1925 poveljnik Gasilnega društva Rakek in tajnik Gasilske župe Cerknica. Leta 1927 je bil izvoljen […]

Priložnostna razstava ob prazniku Občine Ravne na Koroškem (12. april)

Kamra.si, 8. april 12. april je dan, ko so leta 1952 slovenski poslanci izglasovali zakon, da postane Ravne na Koroškem mesto. V knjižnici vsako leto ta dan počastimo s priložnostno razstavo iz gradiv, ki jih hrani knjižnica, povezano s krajem in ljudmi, ki tukaj so in še ustvarjajo. Tokratna je posvečena ljudskemu piscu, bukovniku Juriju Krofu. Manjši zapuščinski fond Jurija Krofa hranimo v Koroški osrednji knjižnici.

Kitajska nekoč in danes

Kamra.si, 8. april ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vas v sredo, 16. aprila 2025, ob 18. uri vabi v slavnostno dvorano Ptujskega gradu na predavanje Petre Cerjak Travnikar KITAJSKA NEKOČ IN DANES. V prvi polovici 18. stoletja se je po Evropi razširilo zanimanje za Kitajsko. Na Daljnem vzhodu so izdelovali predmete, namenjene prodaji na evropskem tržišču, kmalu pa so tudi v evropskih manufakturah začeli izdelovati predmete po kitajskih in japonskih vzorih, imenovane chinoiserije. Nekaj teh hranimo tudi v ptujskem muzeju. Ptujčanka Petra Cerjak Travnikar, ki je diplomirala iz filozofije in sinologije, nadaljevala študij mednarodne ekonomije v Šanghaju in bila več let predsednica Društva slovensko-kitajskega prijateljstva, nam bo predstavila večplastnost starodavne kitajske kulture in njeno sodobnost. Eden izmed motivov za njen študij sinologije je bil Cesarjev slavec, pravljica H. C. Andersena, ki jo je vzljubila kot otrok - pravljica kot chinoiserija, fascinacija nad orientom.
Umetna inteligenca na razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti

Umetna inteligenca na razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti

SEM, 8. april ― Pri razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti se spogledujemo tudi s prihodnostjo in umetno inteligenco, ki nas bo najverjetneje močno zaznamovala. Veliki jezikovni modeli, kakršen je ChatGPT, se 'učijo' na nepregledni množici besedil, zato ustvarjajo odgovore z mešanico točnih in napačnih informacij, včasih pa tudi 'halucinirajo'. Malo za šalo, malo za res, smo ChatGPT vprašali, kdo so vurmoharji.  Kdo so resnično vurmoharji? Vurmoharji so potujoči sezonski prodajalci in večinoma samouki popravljalci ur, poznani zlasti v zgornji dolini Kolpe. Od konca 19. stoletja do sredine 20. stoletja so hodili od hiše do hiše po podeželju današnje Slovenije, severnih delov Hrvaške in Srbije ter celo Madžarske in Romunije. Sprva so prodajali lesene stenske ure šotarice, izdelane v Schwarzwaldu v Nemčiji. Tovorili so jih na posebni krošnji in na svojo navzočnost opozarjali z zvonjenjem.  Njihovo izvirno krošnjo si lahko ogledate na razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti v SEM.  Fotografijo kočevskega vurmoharja hrani dokumentacija Pokrajinskega muzeja Kočevje. #naprejvpreteklost #muzejinprihodnost #muzejinzabava
1973 Titograd – Trobentač

1973 Titograd – Trobentač

Stare slike (Cerknica), 8. april ― Na sliki sem Slavko Červek, takrat Rakovčan danes Cerkničan, fotografiran na tečaju za trobentače JLA, med služenjem vojnega roka v Titogradu. Od takrat je minilo 52 let. Bil sem junijska generacija 1973. Ob prihodu 11.6. 1973 na letališče Titograd, me je tam pričakal moj nepozabni prijatelj, takrat novopečeni podporočnik­ pilot Jože Udovič, doma z Unca. […]
še novic