SEM, 19. maj ― Register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, SEM kot Koordinator pa je odgovoren za pripravo predlogov za vpis na seznam, šteje že 133 enot nesnovne kulturne dediščine. V aprilu in na začetku maja 2025 je bilo Registru dodanih 5 novih enot: Sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov, Priprava bizeljskega ajdovega kolača, Vzreja kraških ovčarjev, Reja in vzreja ljutomerskih kasačev in Pustni obhodi živalskih likov.  Sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov Sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov temeljita na tradicionalni pridelavi sadja. Znanja in veščine obsegajo ohranjanje starejših travniških sadovnjakov in sajenje novih, negovanje (vzdrževanje) in razmnoževanje sadnih rastlin, gospodarno spravilo pridelka in predelavo sadja. Ob enoti se nosilci ne evidentirajo. Pobudo za vpis v Register je Koordinatorju predložil Javni zavod Krajinski park Goričko.  Priprava bizeljskega ajdovega kolača Bizeljski ajdov kolač je sočno slano pecivo iz nekvašenega ajdovega testa v obliki zavitka s skutnim nadevom. Ob prazničnih priložnostih ga po lokalnih recepturah pripravljajo gospodinje zlasti na območju Bizeljskega z okolico. Ob enoti je evidentiran nosilec – Društvo kmetic Brežice. Pobudo za vpis v Register je Koordinatorju predložil Posavki muzej Brežice.  Vzreja kraških ovčarjev Vzreja kraškega ovčarja obsega rejo psa kraški ovčar, slovenske avtohtone pasme, ki jo načrtno vzrejajo od 20. let 20. stoletja. Pasma se je razvila zaradi paše in varovanja drobnice pred zvermi na kraškem terenu. Postal je tudi zvest čuvaj domov. Ob enoti so evidentirani trije nosilci – Kinološka zveza Slovenije, Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije in Klub kraških ovčarjev Slovenije. Pobudo za vpis v Register je Koordinatorju predložila Kinološka zveza Slovenije.  Reja in vzreja ljutomerskih kasačev Reja in vzreja ljutomerskih kasačev obsega rejo konjev pasme ljutomerski kasač, ki je znana po svoji učljivosti, mirnosti, hitro

SEM, 19. maj ― Register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, SEM kot Koordinator pa je odgovoren za pripravo predlogov za vpis na seznam, šteje že 133 enot nesnovne kulturne dediščine. V aprilu in na začetku maja 2025 je bilo Registru dodanih 5 novih enot: Sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov, Priprava bizeljskega ajdovega kolača, Vzreja kraških ovčarjev, Reja in vzreja ljutomerskih kasačev in Pustni obhodi živalskih likov.  Sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov Sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov temeljita na tradicionalni pridelavi sadja. Znanja in veščine obsegajo ohranjanje starejših travniških sadovnjakov in sajenje novih, negovanje (vzdrževanje) in razmnoževanje sadnih rastlin, gospodarno spravilo pridelka in predelavo sadja. Ob enoti se nosilci ne evidentirajo. Pobudo za vpis v Register je Koordinatorju predložil Javni zavod Krajinski park Goričko.  Priprava bizeljskega ajdovega kolača Bizeljski ajdov kolač je sočno slano pecivo iz nekvašenega ajdovega testa v obliki zavitka s skutnim nadevom. Ob prazničnih priložnostih ga po lokalnih recepturah pripravljajo gospodinje zlasti na območju Bizeljskega z okolico. Ob enoti je evidentiran nosilec – Društvo kmetic Brežice. Pobudo za vpis v Register je Koordinatorju predložil Posavki muzej Brežice.  Vzreja kraških ovčarjev Vzreja kraškega ovčarja obsega rejo psa kraški ovčar, slovenske avtohtone pasme, ki jo načrtno vzrejajo od 20. let 20. stoletja. Pasma se je razvila zaradi paše in varovanja drobnice pred zvermi na kraškem terenu. Postal je tudi zvest čuvaj domov. Ob enoti so evidentirani trije nosilci – Kinološka zveza Slovenije, Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije in Klub kraških ovčarjev Slovenije. Pobudo za vpis v Register je Koordinatorju predložila Kinološka zveza Slovenije.  Reja in vzreja ljutomerskih kasačev Reja in vzreja ljutomerskih kasačev obsega rejo konjev pasme ljutomerski kasač, ki je znana po svoji učljivosti, mirnosti, hitro

SEM, 16. maj ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej              Ljubljana, 16. maj 2025 Na slovesni podelitvi Valvasorjevih odličij za izjemne dosežke na področju muzejstva, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, so v petek, 16. maja 2025, v Narodni galeriji, prestižno Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo podelili mag. Ralfu Čeplaku Mencinu, muzejskemu svetniku, kustosu za muzejske zbirke Azije, Oceanije in Avstralije iz Slovenskega etnografskega muzeja. Mag. Ralf Čeplak Mencin, muzejski svetnik, magister znanosti s področja muzeologije, kustos etnolog za zunajevropske zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, soorganizator muzejskega izobraževalnega programa Muzeoforum (1991–2010), predsednik Zveze muzejev Slovenije (1991–1995) in ICOM Slovenija (1997–2003), predsednik ICOM/ICME Mednarodni odbor etnografskih muzejev (2019–2025), s svojo bogato in izjemno dinamično kariero oblikuje slovensko muzeologijo in širše. Njegovo delo na področju raziskovanja, predstavljanja in umeščanja zunajevropskih zbirk v slovenski prostor je odprlo nova obzorja razumevanja globalnih kulturnih povezav. Z izjemno predanostjo je slovensko muzeologijo, s poudarkom na etnologiji in antropologiji, umestil v mednarodni prostor, tudi z aktivnim delovanjem v številnih strokovnih združenjih in na mednarodnih dogodkih. Njegova akademska pot, okronana z magisterijem znanosti s področja muzeologije, je temeljila na širokem znanju s področja psihologije, etnologije, muzejske pedagogike ter managementa v kulturi. Svojo muzejsko pot je začel Ptujskem muzeju in Mestnem muzeju Ljubljana, med letoma 1990 in 2021 pa je našel svoj ustvarjalni dom v Slovenskem etnografskem muzeju. Kot vodja Muzeja neevropskih kultur v Goričanah (dislocirana enota SEM) je postavil temelje za razumevanje kultur zunaj Evrope. Po zaprtju muzeja v Goričanah in prenosu zbirk v matični muzej se je mag. Čeplak Mencin posvetil raziskovanju zbirk iz Azije, Oceanije in Avstralije, s čimer je uresničeval svoje temeljno

SEM, 16. maj ― Na slovesni podelitvi Valvasorjevih odličij za izjemne dosežke na področju muzejstva, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, so v petek, 16. maja 2025, v Narodni galeriji, prestižno Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo podelili mag. Ralfu Čeplaku Mencinu, muzejskemu svetniku, kustosu za muzejske zbirke Azije, Oceanije in Avstralije iz Slovenskega etnografskega muzeja. Mag. Ralf Čeplak Mencin, muzejski svetnik, magister znanosti s področja muzeologije, kustos etnolog za zunajevropske zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, soorganizator muzejskega izobraževalnega programa Muzeoforum (1991–2010), predsednik Zveze muzejev Slovenije (1991–1995) in ICOM Slovenija (1997–2003), predsednik ICOM/ICME Mednarodni odbor etnografskih muzejev (2019–2025), s svojo bogato in izjemno dinamično kariero oblikuje slovensko muzeologijo in širše. Njegovo delo na področju raziskovanja, predstavljanja in umeščanja zunajevropskih zbirk v slovenski prostor je odprlo nova obzorja razumevanja globalnih kulturnih povezav. Z izjemno predanostjo je slovensko muzeologijo, s poudarkom na etnologiji in antropologiji, umestil v mednarodni prostor, tudi z aktivnim delovanjem v številnih strokovnih združenjih in na mednarodnih dogodkih.  Njegova akademska pot, okronana z magisterijem znanosti s področja muzeologije, je temeljila na širokem znanju s področja psihologije, etnologije, muzejske pedagogike ter managementa v kulturi.  Svojo muzejsko pot je začel Ptujskem muzeju in Mestnem muzeju Ljubljana, med letoma 1990 in 2021 pa je našel svoj ustvarjalni dom v Slovenskem etnografskem muzeju. Kot vodja Muzeja neevropskih kultur v Goričanah (dislocirana enota SEM) je postavil temelje za razumevanje kultur zunaj Evrope. Po zaprtju muzeja v Goričanah in prenosu zbirk v matični muzej se je mag. Čeplak Mencin posvetil raziskovanju zbirk iz Azije, Oceanije in Avstralije, s čimer je uresničeval svoje temeljno poslanstvo: predstavljati zunajevropska kulture, njihove načine življenja in stike

SEM, 16. maj ― Na slovesni podelitvi Valvasorjevih odličij za izjemne dosežke na področju muzejstva, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, so v petek, 16. maja 2025, v Narodni galeriji, prestižno Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo podelili mag. Ralfu Čeplaku Mencinu, muzejskemu svetniku, kustosu za muzejske zbirke Azije, Oceanije in Avstralije iz Slovenskega etnografskega muzeja. Mag. Ralf Čeplak Mencin, muzejski svetnik, magister znanosti s področja muzeologije, kustos etnolog za zunajevropske zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, soorganizator muzejskega izobraževalnega programa Muzeoforum (1991–2010), predsednik Zveze muzejev Slovenije (1991–1995) in ICOM Slovenija (1997–2003), predsednik ICOM/ICME Mednarodni odbor etnografskih muzejev (2019–2025), s svojo bogato in izjemno dinamično kariero oblikuje slovensko muzeologijo in širše. Njegovo delo na področju raziskovanja, predstavljanja in umeščanja zunajevropskih zbirk v slovenski prostor je odprlo nova obzorja razumevanja globalnih kulturnih povezav. Z izjemno predanostjo je slovensko muzeologijo, s poudarkom na etnologiji in antropologiji, umestil v mednarodni prostor, tudi z aktivnim delovanjem v številnih strokovnih združenjih in na mednarodnih dogodkih.  Njegova akademska pot, okronana z magisterijem znanosti s področja muzeologije, je temeljila na širokem znanju s področja psihologije, etnologije, muzejske pedagogike ter managementa v kulturi.  Svojo muzejsko pot je začel Ptujskem muzeju in Mestnem muzeju Ljubljana, med letoma 1990 in 2021 pa je našel svoj ustvarjalni dom v Slovenskem etnografskem muzeju. Kot vodja Muzeja neevropskih kultur v Goričanah (dislocirana enota SEM) je postavil temelje za razumevanje kultur zunaj Evrope. Po zaprtju muzeja v Goričanah in prenosu zbirk v matični muzej se je mag. Čeplak Mencin posvetil raziskovanju zbirk iz Azije, Oceanije in Avstralije, s čimer je uresničeval svoje temeljno poslanstvo: predstavljati zunajevropska kulture, njihove načine življenja in stike

SEM, 16. maj ― Na slovesni podelitvi Valvasorjevih odličij za izjemne dosežke na področju muzejstva, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, so v petek, 16. maja 2025, v Narodni galeriji, prestižno Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo podelili mag. Ralfu Čeplaku Mencinu, muzejskemu svetniku, kustosu za muzejske zbirke Azije, Oceanije in Avstralije iz Slovenskega etnografskega muzeja. Mag. Ralf Čeplak Mencin, muzejski svetnik, magister znanosti s področja muzeologije, kustos etnolog za zunajevropske zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, soorganizator muzejskega izobraževalnega programa Muzeoforum (1991–2010), predsednik Zveze muzejev Slovenije (1991–1995) in ICOM Slovenija (1997–2003), predsednik ICOM/ICME Mednarodni odbor etnografskih muzejev (2019–2025), s svojo bogato in izjemno dinamično kariero oblikuje slovensko muzeologijo in širše. Njegovo delo na področju raziskovanja, predstavljanja in umeščanja zunajevropskih zbirk v slovenski prostor je odprlo nova obzorja razumevanja globalnih kulturnih povezav. Z izjemno predanostjo je slovensko muzeologijo, s poudarkom na etnologiji in antropologiji, umestil v mednarodni prostor, tudi z aktivnim delovanjem v številnih strokovnih združenjih in na mednarodnih dogodkih.  Njegova akademska pot, okronana z magisterijem znanosti s področja muzeologije, je temeljila na širokem znanju s področja psihologije, etnologije, muzejske pedagogike ter managementa v kulturi.  Svojo muzejsko pot je začel Ptujskem muzeju in Mestnem muzeju Ljubljana, med letoma 1990 in 2021 pa je našel svoj ustvarjalni dom v Slovenskem etnografskem muzeju. Kot vodja Muzeja neevropskih kultur v Goričanah (dislocirana enota SEM) je postavil temelje za razumevanje kultur zunaj Evrope. Po zaprtju muzeja v Goričanah in prenosu zbirk v matični muzej se je mag. Čeplak Mencin posvetil raziskovanju zbirk iz Azije, Oceanije in Avstralije, s čimer je uresničeval svoje temeljno poslanstvo: predstavljati zunajevropska kulture, njihove načine življenja in stike