
Izumitelj baron Anton Codelli med Afriko in Evropo
SEM,
27. maj
―
Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 27. maj 2025
Razstava na Krakovskem nasipu v Ljubljani - Izumitelj baron Anton Codelli med Afriko in Evropo
Urad RS za intelektualno lastnino (URSIL) in Slovenski etnografski muzej (SEM) sta pripravila skupno razstavo Izumitelj baron Anton Codelli med Afriko in Evropo, ki bo na ogled na Krakovskem nasipu v Ljubljani od 30. maja do 30. junija 2025 . Razstava, ki obeležuje 150. obletnico rojstva barona Antona Codellija (1875-1954), izjemnega izumitelja, samouka, mecena in prvega lastnika avtomobila v Ljubljani, prinaša fascinanten vpogled v življenje in delo te pomembne osebnosti in hkrati poudarja pomen intelektualne lastnine ter medkulturnega sodelovanja.
Codelli in Ljubljana Priimek Codelli je neločljivo povezan z Ljubljano, predvsem z graščino Turn (grad Kodeljevo) in mestnim predelom Kodeljevo. Baron Anton Codelli pa ni bil le del ljubljanske aristokracije, temveč tudi ključna figura v zgodovini strojništva in elektrotehnike. Njegovi številni izumi so bili patentirani tako v Sloveniji kot v tujini, med njegovimi največjimi tehničnimi podvigi pa izstopa gradnja brezžične telegrafske postaje v nekdanji nemški koloniji Togo v zahodni Afriki. Ta uspešen projekt je pomenil zgodovinski mejnik, saj je bila prvič v zgodovini vzpostavljena brezžična komunikacija med Afriko in Evropo. Bil je imetnik 31 različnih patentov, tudi za izum naprave za prenos slike na daljavo (televizije) - Codelli velja za izumitelja televizije. Baron Codelli se je zapisal v zgodovino tudi kot producent prvega igranega filma, posnetega v Afriki, Bela boginja iz Wangore. Film, ki je bil zadnjič javno predvajan pred sto leti, leta 1925 v Londonu, je po tistem izginil brez sledu, a spomin nanj ostaja. O Codellijevem bivanju v Afriki pričajo obsežni fotografski arhivi, ki jih hrani Slovenski etnografski muzej. V muzeju je shranjena tudi njegova dragocena afriška zbirka predmetov, med katerimi še posebej izsto