Novice

dediščina

Janez Trdina

Kamra.si, 16. junij ― Vabimo vas na ogled ulične razstave, ki smo jo ob 195. letnici rojstva in 120. letnici smrti pisatelja Janeza Trdine pripravili v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Na razstavi z naslovom Janez Trdina, popotnik in samotnik pod Gorjanci so predstavljeni rokopisi, knjižne izdaje, fotografije in drugo gradivo, ki ga o pisatelju Trdini hranimo v Posebnih zbirkah Boga Komelja. Razstava bo na ogled do konca julija. Kaskadni trg pred knjižnico

Knjižnica Domžale skozi objektiv

Kamra.si, 16. junij ― Na stopnišču, ki vodi do Knjižnice Domžale, so na ogled fotografije, ki Knjižnico Domžale in njene enote prikazujejo na poseben način. Fotografinja Maruša Pavlič se je posvetila podrobnostim, ki pogosto ostanejo neopažene, in ponudila drugačen pogled na prostor, ki ga vsi poznamo.
Begunje 1954/55 – III. razred

Begunje 1954/55 – III. razred

Stare slike (Cerknica), 16. junij ― V šolskem letu 1954/55 na stopnicah pred osnovno šolo v Begunjah slikani otroci III. razreda z učiteljico Justino Rode. Anka Petrič se spominja zanimivega šolskega prijema. Ko so šli otroci obirat ribez na šolski vrt, so morali med obiranjem prepevati, in to z razlogom, da niso vsega ribeza takoj pojedli. V šolski kroniki je zapisano: da […]

Pogovor z rektorjem Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravkom Kačičem

Kamra.si, 16. junij ― Vabljeni na pogovor in koncert ob 50. obletnici Univerze v Mariboru, v četrtek, 19. 6. 2025, ob 18. uri pod arkadami Univerzitetne knjižnice Maribor. Za uvod v poletje pod arkadami Univerzitetne knjižnice Maribor prisluhnimo rektorju Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravku Kačiču o zgodovini univerze, razvoju in priložnostih v prihodnosti. Z rektorjem se bo pogovarjal Stane Kocutar, novinar Radia Maribor. Kulturni program bosta izvedla Mariborski oktet in Dejan Berden, pianist, skladatelj, aranžer, producent in profesor glasbe. Vljudno vabljeni!
1930/50 Gorenjska – Slavko Smolej, ljubiteljski, ilegalni in partizanski fotograf

1930/50 Gorenjska – Slavko Smolej, ljubiteljski, ilegalni in partizanski fotograf

Stare slike (Cerknica), 15. junij ― Slavko Smolej Ljubiteljski, ilegalni in partizanski fotograf (1909 – 1961)Slavko Smolej se je rodil 29. aprila 1909 na Jesenicah materi Antoniji in očetu Mavriciju, po poklicu urarju in zlatarju. V družini je bilo rojenih sedem otrok, od katerih so štirje že majhni umrli. Slavku je bila usoda prizanesljivejša, ni pa mu namenila prav dolgega življenja, […]
1975 Begunje – Indigo

1975 Begunje – Indigo

Stare slike (Cerknica), 14. junij ― U Begnah se je našla ena škatla indigo papirja. Če bi mene vprašali, jo imam tudi jaz. Je druge firme, ampak kot je rekel Đorđe Blašević: »Princip je isti sve su ostalo nijanse.« Ta papir je že povoskan in zato trdnejši. Stari je bil tenak kot pelir papir. Slednjega smo uporabljali, če je bilo treba […]

Predstavitev zbirke Viri: Opis lavantinske škofije iz leta 1702 in leta 1790

Kamra.si, 13. junij ― Nadškofija Maribor in Arhivsko društvo Slovenije vljudno vabita na predstavitev zbirke Viri: Opis lavantinske škofije iz leta 1702 in leta 1790, ki bo potekala v torek, 17. 6. 2025, ob 10. uri v pevski sobi župnijskega doma Stolne župnije Maribor, Slomškov trg 20, Maribor. Sodelujejo msgr. mag. Alojzij Cvikl DJ, mariborski nadškof metropolit, Bernard Geršak, ravnatelj Nadškofijskega arhiva Maribor, mag. Nina Gostenčnik, direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor, dr. Dejan Zadravec, urednik zbirke Viri, Mojca Horvat, predsednica Arhivskega društva Slovenije in mag. Lilijana Urlep, avtorica. Dobrodošli!

V Koroški osrednji knjižnici ponovno s festivalom v poletje

Kamra.si, 13. junij ― V petek, 6. junija 2025 smo v olimpijskem duhu sklenili letošnji festival ČIČI – Zmeraj prinesi si koco! Lepo vreme, bogat kulturni program, predvsem pa izjemni gostje so v park in na grajski vrt Koroške osrednje knjižnice privabili številne obiskovalce. V sredo smo pod osrednjo lipo grajskega parka modrovali z Naro Petrovičem, v macesnovi galeriji pa je svoja fotografska razmišljanja razstavila Nika Hölcl. Gledališče Pravljičarna ter Iskanje knjižnega zaklada v "Digitalni sobi pobega" so obarvali četrtkov otroški dopoldan. Večerni koncert Janeza Škofa in Marjana Stanića, osrednjih članov legendarnih Čomp, je dodobra napolnil grajski vrt in navdušil občinstvo. Čisto za konec nas je s svojim obiskom počastila tudi ministrica Asta Vrečko, ki se je ta dan mudila na Koroškem. V petek so se na Knjižnih olimpijskih igrah, KOI 2025, za mamljive knjižne medalje potegovale štiri gostujoče ekipe. Letos je bila konkurenca res huda, saj so se prijavile ekipe kolegov knjižničarjev. Knjižnica Velenje in Slovenj Gradec imata že prekaljene tekmovalke in kar nekaj knjižno-olimpijskih medalj. A letos si je zlato medaljo nadela ena izmed gostujočih ekip z »Divjega vzhoda« - sodelavcev iz Univerzitetne knjižnice Maribor. Drugo mesto je pripadlo ekipi iz Knjižnice Ksaverja Meška iz Slovenj Gradca, olimpijke iz Knjižnice Velenje pa so se okitile z bronasto knjižno medaljo. Hvala vsem, ki ste nas na letošnjem festivalu počastili s svojo prisotnostjo!
Novi publikaciji

Novi publikaciji

SEM, 13. junij ― Slovenski etnografski muzej je kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine v preteklih dneh izdal dve novi publikaciji, s katerima predstavljamo nesnovno kulturno dediščino, ki je vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine. Dvojezična publikacija O pustu so zrele neveste, o postu pa preste: pustne šege v Registru nesnovne kulturne dediščine prinaša na vpogled predstavitve enot pustne dediščine v Sloveniji, ki so bile v Register nesnovne kulturne dediščine vpisane do konca maja 2025. Predstavljenih je 15 tradicionalnih pustnih šeg: Cerkljanska laufarija, Borovo gostüvanje, Obhodi pustnih oračev, Škoromatija, Obhodi kurentov, Drežniški in Ravenski pust, Šelmarija, Vrbiške šeme, Zagoriške mačkare, Ponikovske mačkare, Pust Mozirski, Pustni obhodi ločkih koscev, oračev in svatov, Vleka ploha, Liški pust in Pustni obhodi živalskih likov. Publikacijo sta uredili Anja Jerin in Adela Pukl. Svoj pogled na danes še živo pustno dediščino je s prispevkom Tudi neveste in preste se spreminjajo v publikaciji podal zasl. prof. dr. Janez Bogataj, Anja Jerin in Adela Pukl pa sta v prispevku Pustne šege v Registru nesnovne kulturne dediščine Slovenije z ozirom na implementacijo Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003) v slovenskem prostoru orisali trenutno stanje pustne dediščine. Publikacija Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije (2008-2025) obsega predstavitve kar 133 enot nesnovne kulturne dediščine, ki so bile do konca maja 2025 vpisane na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. Enote so razvrščene v posamezne zvrsti, kot jih določa Unescova Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003): izvedbene umetnosti, družbene prakse, rituali in praznovanja, ustno izročilo, izrazi in jezik, znanja in prakse o naravi in svetu in tradicionalne obrtne veščine. Dvojezično publikacijo, ki je za razliko od prejšnje izdaje v letu 2023 bogatejša za predstavitve novih osemnajst enot, sta uredili Anja Jerin in Nena Židov.
Novi publikaciji

Novi publikaciji

SEM, 13. junij ― Slovenski etnografski muzej je kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine v preteklih dneh izdal dve novi publikaciji, s katerima predstavljamo nesnovno kulturno dediščino, ki je vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine. Dvojezična publikacija O pustu so zrele neveste, o postu pa preste: pustne šege v Registru nesnovne kulturne dediščine prinaša na vpogled predstavitve enot pustne dediščine v Sloveniji, ki so bile v Register nesnovne kulturne dediščine vpisane do konca maja 2025. Predstavljenih je 15 tradicionalnih pustnih šeg: Cerkljanska laufarija, Borovo gostüvanje, Obhodi pustnih oračev, Škoromatija, Obhodi kurentov, Drežniški in Ravenski pust, Šelmarija, Vrbiške šeme, Zagoriške mačkare, Ponikovske mačkare, Pust Mozirski, Pustni obhodi ločkih koscev, oračev in svatov, Vleka ploha, Liški pust in Pustni obhodi živalskih likov. Publikacijo sta uredili Anja Jerin in Adela Pukl. Svoj pogled na danes še živo pustno dediščino je s prispevkom Tudi neveste in preste se spreminjajo v publikaciji podal zasl. prof. dr. Janez Bogataj, Anja Jerin in Adela Pukl pa sta v prispevku Pustne šege v Registru nesnovne kulturne dediščine Slovenije z ozirom na implementacijo Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003) v slovenskem prostoru orisali trenutno stanje pustne dediščine. Publikacija Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije (2008-2025) obsega predstavitve kar 133 enot nesnovne kulturne dediščine, ki so bile do konca maja 2025 vpisane na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. Enote so razvrščene v posamezne zvrsti, kot jih določa Unescova Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003): izvedbene umetnosti, družbene prakse, rituali in praznovanja, ustno izročilo, izrazi in jezik, znanja in prakse o naravi in svetu in tradicionalne obrtne veščine. Dvojezično publikacijo, ki je za razliko od prejšnje izdaje v letu 2023 bogatejša za predstavitve novih osemnajst enot, sta uredili Anja Jerin in Nena Židov.

Nov list Rastoče knjige Novega mesta

Kamra.si, 13. junij ― Vljudno vabljeni, da se nam pridružite na slovesnosti ob razširitvi Rastoče knjige Novega mesta. Nov list bomo tokrat posvetili slovenskemu pisatelju, etnografu in zgodovinarju Janezu Trdini, ob 195. obletnici njegovega rojstva in 120. obletnici smrti. V Novo mesto ga je pripeljala predvsem želja, da bi v tej »glavni in najčvrstejši koreniki slovenstva« študiral našo narodnost in značaj. Na svojih pešpoteh po Dolenjski in Beli krajini, zlasti po Gorjancih, je zbral ogromno novega gradiva o ljudskem življenju, delu, verovanju ter šegah in navadah. Slavnostni govornik bo dr. Marijan Dović, višji znanstveni sodelavec in izredni profesor na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Z glasbo bo dogodek obogatila glasbena zasedba Eni od Sedmih Milijard. Na Kaskadnem trgu nasproti knjižnice bo na ogled tudi razstava o življenju in delu Janeza Trdine, ki smo jo ob tej priložnosti pripravili v novomeški knjižnici. Sreda, 18. junij 2025, ob 18. uri, Park Rastoče knjige

Zretje v grobišče povojnih pobojev

MNZS, 13. junij ― Pred petintridesetimi leti, 8. julija 1990, je v Kočevskem rogu, v bližini brezna Pod Krenom potekala spravna slovesnost s simbolnim krščanskim pogrebom in mašo zadušnico za domobrance, pobite v zunajsodnih množičnih pobojih, ki jih je zakrivila komunistična oblast takoj po koncu 2. svetovne vojne. Tedaj so nastale prve fotografije žalujočih, pretresenih in solznih obrazov ljudi, […]
še novic