SEM, 3. september ― Publikacija ob razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda avtorice dr. Bojane Rogelj Škafar razkriva motiviko, ki jo je slikar Maksim Gaspari (1883 – 1980) črpal iz etnografske dediščine, pri čemer izpostavlja motive pripadnostnih kostumov, svatbe, dedka Mraza in čebelarstva ter bogastvo razglednic. In nenazadnje opozarja, da je motivika zagotovo povezana z dejstvom, da je bil Gaspari kot restavrator in risar v Etnografskem muzeju 20 let v neposrednem stiku z muzejskimi etnografskimi zbirkami. Celotni opus Maksima Gasparija je več kot pol stoletja sooblikoval množični likovni okus Slovencev, hkrati pa tudi njihov svojevrsten odnos do posameznih sestavin lastne dediščine in narodne zavesti. Pripomogel je k določitvi sestavin za oblikovanje narodove istovetnosti ter vplival na njihovo rabo in utrjevanje za potrebe notranje in zunanje razpoznavnosti. Sooblikoval je svet simbolike in tipike ter pomembno vplival na področja, kot so vzgoja in izobraževanje, propaganda in odnosi z javnostmi. Tipizacija sestavin načina življenja, ki jih je študijsko raziskoval in jih premišljeno zasnovane nato umetniško interpretiral, je rdeča nit njegovega likovnega izraza. Kaže se tako v krajini in oblačilnem videzu kot tudi v vseh drugih upodobljenih sestavinah. V vlogi predstavnika celotnega območja izrazito prevladuje alpski svet, razen Bele krajine skoraj ni sestavin iz Prekmurja, Štajerske, Dolenjske, Notranjske, s Krasa in iz Primorske. Ocenjevalci njegovega opusa so ga imenovali poet kmečkega izročila, ga označevali za kronista preteklega življenja in romantičnega iskalca posebnega narodnega likovnega izraza. Njegova dela so razumeli kot verodostojne podobe že izginulega ali izginjajočega kmečkega življenja in narodnega bogastva. Poudarjali so strokovno dokumentarnost upodobljenih šeg in navad, noš in drugih sestavin ljudske kulture, ob tem pa spregledovali umetnikovo samoopredelitev, »da bo največje vrednote svojega slikarstva dosegel s tipizacijo našega narodnega ž

SEM, 3. september ― Publikacija ob razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda avtorice dr. Bojane Rogelj Škafar razkriva motiviko, ki jo je slikar Maksim Gaspari (1883 – 1980) črpal iz etnografske dediščine, pri čemer izpostavlja motive pripadnostnih kostumov, svatbe, dedka Mraza in čebelarstva ter bogastvo razglednic. In nenazadnje opozarja, da je motivika zagotovo povezana z dejstvom, da je bil Gaspari kot restavrator in risar v Etnografskem muzeju 20 let v neposrednem stiku z muzejskimi etnografskimi zbirkami. Celotni opus Maksima Gasparija je več kot pol stoletja sooblikoval množični likovni okus Slovencev, hkrati pa tudi njihov svojevrsten odnos do posameznih sestavin lastne dediščine in narodne zavesti. Pripomogel je k določitvi sestavin za oblikovanje narodove istovetnosti ter vplival na njihovo rabo in utrjevanje za potrebe notranje in zunanje razpoznavnosti. Sooblikoval je svet simbolike in tipike ter pomembno vplival na področja, kot so vzgoja in izobraževanje, propaganda in odnosi z javnostmi. Tipizacija sestavin načina življenja, ki jih je študijsko raziskoval in jih premišljeno zasnovane nato umetniško interpretiral, je rdeča nit njegovega likovnega izraza. Kaže se tako v krajini in oblačilnem videzu kot tudi v vseh drugih upodobljenih sestavinah. V vlogi predstavnika celotnega območja izrazito prevladuje alpski svet, razen Bele krajine skoraj ni sestavin iz Prekmurja, Štajerske, Dolenjske, Notranjske, s Krasa in iz Primorske. Ocenjevalci njegovega opusa so ga imenovali poet kmečkega izročila, ga označevali za kronista preteklega življenja in romantičnega iskalca posebnega narodnega likovnega izraza. Njegova dela so razumeli kot verodostojne podobe že izginulega ali izginjajočega kmečkega življenja in narodnega bogastva. Poudarjali so strokovno dokumentarnost upodobljenih šeg in navad, noš in drugih sestavin ljudske kulture, ob tem pa spregledovali umetnikovo samoopredelitev, »da bo največje vrednote svojega slikarstva dosegel s tipizacijo našega narodnega ž

SEM, 1. september ― V Register nesnovne kulturne dediščine je bila na predlog SEM, Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, vpisana nova enota – Slovenska brajica. Pobudo za vpis v Register je podala Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki je ob enoti tudi evidentirana kot nosilec.  Slovenska brajica je sistem tipne pisave, ki omogoča slepim in slabovidnim branje ter pisanje. Berejo jo z dotikom. Sestavljena je iz različnih kombinacij dvignjenih pik v šest- ali osemtočkovni brajevi celici, s katerimi je mogoče zapisati črke, številke in simbole. V Register je trenutno vpisanih 135 enot in evidentiranih 402 nosilca nesnovne kulturne dediščine. Za obravnavo v naslednjem roku lahko pobude na naslov Koordinatorja oddate do 15. 9. 2025.   

SEM, 1. september ― Poleti smo v knjižnici malo izpregli s pripravljanjem novic o novih pridobitvah. V tem iztekajočem poletnem času, ko v roke vzamemo tudi bolj poglobljeno branje, vam predlagamo tri nova priporočila: Kolegi iz etnografskega muzeja na Dunaju so izdali dvojezični katalog razstave o oblačilni kulturi hlač Wer hat die Hosen an? = Who´s wearing the pants? (Verlag der Buchhandlung Walther und Franz König, 2025). Na razstavi in katalogu predstavijo 56 hlač iz 26 držav. Knjiga prikazuje večplastno sliko hlač skozi kulturne norme, družbene spremembe in osebno identiteto. Poudarek je tudi na kreativnosti oblikovalcev, kvaliteti materialov in obrtnem mojstrstvu. V monografiji The composition of worlds: interviews with Pierre Charbonnier (Polity, 2024) se v pogovoru z znamenitim antropologom Philippom Descolo razkriva evolucija mišljenja Descole, ki je potekala od strukturalizma do antropologije, ki sega onkraj človeškega. V pogovoru se razodeva refleksija intelektualne kariere ter osrednje teme njegovih antropoloških zanimanj, še posebej kritika sodobne ločitve med naravo in kulturo. Andrej Šparemblek je uredil monografijo Točno okoli 12.32 (Pustno društvo, 2025), ki je nastala ob 50-letnici Pustnega društva Cerknica, ki vsako leto v pustnem času prevzame oblast v Cerknici in le-to spremeni v Butale. Organirajo butalsko-coprniški praznik - Pust v Cerknici. Na pustno nedeljo, točno okoli 12:32, se v velikem pustnem karnevalu po ulicah Cerknice (Butal) razkazujejo pustne maske. Knjiga prinaša kratko zgodovino pusta izpod prstov Primoža Hienga, zgodovino nastanka društva, intervjuje članov društva ter predstavitev znamenitih cerkniških pustnih likov. Seznam novosti v Knjižnici SEM - junij (pdf, 80 KB) Seznam novosti v Knjižnici SEM - julij (pdf, 100 KB) Seznam novosti v Knjižnici SEM - avgust (pdf, 83 KB)