Ta veseli dan kulture in Veliko Celje

ZAC, 20. november 2025 3. december velja za dan odprtih vrat slovenske kulture. Na rojstni dan Franceta Prešerna številne kulturne ustanove po Sloveniji in v zamejstvu na široko odprejo svoja vrata. Na programu dogodkov so gledališke in plesne predstave, koncerti, filmske projekcije, predavanja, delavnice, vodenja in številne druge prireditve. V Zgodovinskem arhivu Celje se v vseslovenski praznik kulture vključujemo […] The post Ta veseli dan kulture in Veliko Celje first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.
1960 Šmarata – Hajcarjeva mama govori ob pogrebu

1960 Šmarata – Hajcarjeva mama govori ob pogrebu

Stare slike (Cerknica), 20. november 2025 ― Hajcarjeva mama Marija Kočevar z Marofa ima okoli leta 1960 na tej sliki poslovilni govor ob smrti Šemonove mame iz Šmarate. Fotografijo je posnel neznan avtor, čisto mogoče je, da je bil kateri od sorodnikov iz Francije, kajti tam sta živeli dve Šemonovi hčeri. Takrat so se strogo držali pravila, da ima poslovilni govor na pogrebu moškega […]
Predavanje Prerokba in Zmaj: Mitološko ozadje ljudskega izročila o Boču

Predavanje Prerokba in Zmaj: Mitološko ozadje ljudskega izročila o Boču

SEM, 19. november 2025 ― Vabljeni na predavanje Prerokba in Zmaj: Mitološko ozadje ljudskega izročila o Boču v četrtek, 20. novembra 2025, ob 17.00, v Razvojni center narave Poljčane (Bistriška cesta 68, Poljčane). Predaval bo dr. Marko Frelih, kustos iz Slovenskega etnografskega muzeja. Zmajsko bitje v podzemnem jezeru, v neznani globini gore Boč, je v ljudskem izročilu povezano z zloveščo prerokbo o veliki poplavi. Katastrofalno razlitje jezera bi uničilo živijenje dalec naokoli pod Bočem. Pripovedi o jezerskih zmajih so znane tudi drugod in se pogosto končajo z opisom, kako so bregovi popustili, deroča voda pa se je razlila in pri tem pokončala samega zmaja. Včasih so ljudje celo našli njegove kosti. Ljudsko izročilo o jezerskem zmaju sega daleč v mitološko preteklost starih civilizacij. V različnih kulturah po svetu so zmaji varuhi vode, božanska bitja, ki ustvarjajo deževje, da je zemlja rodovitna. Toda včasih so tudi uničevalni in sledovi njihovega razdejanja še dolgo živijo v mitih, pravijicah in ljudskem izročilu.
1961 Begunje – Spoznavanje narave in družbe

1961 Begunje – Spoznavanje narave in družbe

Stare slike (Cerknica), 19. november 2025 ― Tako je izgledal pouk pri predmetu Spoznavanje narave in družbe v šoli v Begunjah leta 1961. Učiteljica je pred začetkom pouka na tablo z raznobarvnimi kredami narisala potrebno sliko. Na fotografiji so se očitno učili gorstva, saj so na narisanem zemljevidu označene Karavanke, Kamniške in Julijske Alpe, Dolenjsko gričevje, Kozjak pa še marsikaj, kar z […]

Knjižničarka za en dan: Maja P. Kastelic, akademska slikarka, ilustratorka

Kamra.si, 18. november 2025 ― Se sprašujete, kakšen je pogled na knjigo z druge strani izposojevalnega pulta? Knjižničar za en dan je strokovnjak ali vrhunski ustvarjalec na svojem področju in velik ljubitelj knjig. Gostiteljica tokratnega sprehoda po knjižnici, ki ga posvečamo dnevu evropskih avtorjev, bo avtorica ene izmed 30 veličastnih slovenskih knjižnih ilustracij Maja P. Kastelic. Vabljeni. Sreda, 19. november 2025, ob 18. uri, Preddverje  

Nekoč pod Gorjanci: spominska kratka proza novomeške rojakinje Vere Albreht

Kamra.si, 18. november 2025 ― Od oktobra je na spletni platformi Google Arts & Culture na ogled razstava z naslovom Nekoč pod Gorjanci. Predstavitev istoimenskega literarnega dela novomeške rojakinje Vere Albreht temelji na opisu brezskrbnih otroških let, ki jih je preživljala v Novem mestu in na materinem domu v podeželskem dvorcu Draškovec pri Šentjerneju. Za knjigo se je pisateljici leta 1960 novomeška občina oddolžila s Trdinovo nagrado. Razstavo smo ob 130. obletnici rojstva pesnice in pisateljice pripravili v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Predstavljeno gradivo knjižnica hrani v Posebnih zbirkah Boga Komelja. Vabljeni, da si jo ogledate na povezavi Nekoč pod Gorjanci.

Razstava slik Zmaga Jeraja

Kamra.si, 18. november 2025 ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vabi na otvoritev razstave Zmago Jeraj (1937–2015): slikarski opus iz obdobja 1999–2014, iz zasebne zbirke Jeraj, ki bo v četrtek, 27. novembra 2025, ob 18. uri v Miheličevi galeriji na Ptuju. Petnajst let življenja, ustvarjalne energije in emocij v slikah velikega slovenskega umetnika, fotografa, profesorja in Prešernovega nagrajenca Zmaga Jeraja bo prvič na ogled izbor del iz njegovega zadnjega slikarskega obdobja, tesno povezanega tudi s Ptujem. Na prelomu tisočletja, predvsem pa po letu 2000, je nadaljeval z bogatim ustvarjalnim opusom, v katerem se reflektira zrelostno dojemanje, poglobljeno premišljevanje likovne govorice in tudi prilagajanje sodobnejšim medijem. Za seboj je pustil bogat umetniški opus, ki ga odlikujejo izjemna likovna občutljivost, premišljenost in raziskovalni duh ter trajen vpliv na sodobno slovensko likovno umetnost. (Stanka Gačnik) Razstava bo na ogled do 25. januarja 2026.
Javni poziv k sodelovanju: Trienale rokodelstva 2026

Javni poziv k sodelovanju: Trienale rokodelstva 2026

SEM, 18. november 2025 ― Rokodelci, oblikovalci in ustvarjalci vabljeni k sodelovanju na razstavi Trienale rokodelstva 2026, ki bo od 18. junija do 30. avgusta 2026 v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Rok za prijavo je 16. februar 2026. Na razstavi sodobnih in inovativnih izdelkov na temeljih bogate kulturne dediščine Slovenije želijo organizatorji poleg tradicionalnih izdelkov in predstavljanja mojstrskega znanja, spretnosti in veščin izpostaviti tudi izdelke in projekte, ki temeljijo na uporabi naravnih in lokalno pridobljenih materialov, ki inovativno in konceptualno uporabljajo rokodelske tehnike in simboliko ter tiste, ki se skozi raziskovanje ročnih procesov izdelave ukvarjajo s socialnimi, političnimi in okoljevarstvenimi problematikami. K sodelovanju so vabljeni ustvarjalci različnih profilov, ki z ročnimi načini izdelovanja oživljajo tradicionalna znanja rokodelskih panog in hkrati razvijajo lastno prakso ter rokodelstvo razumejo kot vir idej in še neodkritih invencij. Razstava želi izpostaviti prožnostni potencial rokodelstva in obrti ter njuno relevantnost za današnjo spreminjajočo se družbeno in okoljsko situacijo, ter prispevati k razumevanju rokodelskih panog v kontekstu časa in družbe 21. stoletja. Nova edicija trienala rokodelstva želi odražati spremenjena razmerja na področju kultur ročnega izdelovanja in izpostaviti aktualnost ter relevantnost tovrstnih procesov. Organizatorji želijo na trienalu predstaviti izdelke, materiale in prototipe, ki temeljijo na ročni izdelavi in izhajajo iz tradicionalnih rokodelskih panog. Vzpodbuditi želijo produkcijo sodobnih rokodelskih izdelkov, ki odražajo preplet mojstrskih znanj in veščin ter dovršene oblikovalske pristope. Rokodelstvo opredeljujejo kot različna tradicionalna znanja, spretnosti in veščine, ki se ohranjajo in prenašajo iz preteklosti ter predstavljajo pomemben del nesnovne kulturne dediščine. Rokodelstvo je tudi sodobno umetniško in oblikovalsko ustvarjanje rokodelskih izdelkov. Rokodelski izde
1943 Gozdovi pod Snežnikom – Spomini na Slovensko partizansko vojno bolnico Snežnik

1943 Gozdovi pod Snežnikom – Spomini na Slovensko partizansko vojno bolnico Snežnik

Stare slike (Cerknica), 18. november 2025 ― Slovenske partizanske vojne bolnice so v zgodovini slovenskega zdravstva posebna zgodba o skrbi za soborca, o požrtvovalnosti, složnosti, premišljeni organizaciji in konspiraciji. Bile so raztresene po raznih krajih – Ogenca, bolnici Pavla in Franja na Primorskem, SVPB Snežnik in druge. O njih so po vojni pisali večinoma zdravniki, ki so delali v njih, a tudi […]
Dr. Bojana Rogelj Škafar, prejemnica Murkovega priznanja

Dr. Bojana Rogelj Škafar, prejemnica Murkovega priznanja

SEM, 17. november 2025 ― Letošnja prejemnica Murkovega priznanja, ki ga podeljuje Slovensko etnološko društvo za znanstvene in strokovne dosežke na področju etnologije na Slovenskem, je dr. Bojana Rogelj Škafar, muzejska svetnica in kustosinja za ljudsko likovno umetnost v SEM. Iz utemeljitve: Dr. Bojana Rogelj Škafar je avtorica razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda, ki predstavlja enega od vrhuncev njenega raziskovanja razmerja med podobami, predmeti in nacionalno identiteto. S tem projektom je avtorica pomembno prispevala k etnološki vedi in muzeologiji. Na inovativen način je pokazala, kako se skozi umetniške podobe oblikuje, ohranja in preoblikuje predstava o narodu. Njeno delo združuje raziskovalno poglobljenost, muzejsko interpretacijo in jasno vizualno pripoved, ki etnološke vsebine približuje širši javnosti. Zaradi izjemnega strokovnega pristopa, raziskovalne poglobljenosti in velikega prispevka k razumevanju nacionalne identitete skozi likovno umetnost Slovensko etnološko društvo dr. Bojani Rogelj Škafar podeljuje Murkovo priznanje. Letošnja prejemnica Murkove nagrade je Jelka Pšajd, prejemnika Murkovih listin pa Anže Habjan in Pustno društvo Cerknica.  Nagrajencem čestitamo!  
Trgovina: Soča, skrivnostna reka

Trgovina: Soča, skrivnostna reka

Tolminski muzej, 17. november 2025 ― Ljubiteljski raziskovalec zgodovine domačih krajev Vojko Žagar je v knjižni obliki strnil svoja razmišljanja in ugotovitve o nekdanji podobi doline Soče od izvira do izliva. Na osnovi lastnih opazovanj, pisnih virov in legend skuša na zelo poljuden način predstaviti geomorfološke procese, ki so tekom zemeljske zgodovine privedle do današnje podobe rečne doline in sveta ob njej, vključno s pritoki. Knjiga je opremljena s fotografskim ...
Cerknica 1978/79 – 3. c razred

Cerknica 1978/79 – 3. c razred

Stare slike (Cerknica), 17. november 2025 ― Ob telovadnici pri osnovni šoli v Cerknici slikana razredničarka Ivanka Štrukelj in njen 3. c razred, v šolskem letu 1978/79. Če je včasih dobil nekdo od staršev novo službo v drugem kraju, se je velikokrat tja preselila cela družina. Pred začetkom novega šolskega leta sta se dve družini odselili iz Cerknice in tako je 3. c  […]
še novic