SEM, 29. april ― Ob 200-letnici rojstva Janeza Kocijančiča, gorenjskega misijonarja v Afriki Gorenjski muzej v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem vljudno vabi na odprtje razstave ČUDEŽ NA NILU - Janez Kocijančič in njegova plovba po reki Nil leta 1851, ki bo v četrtek, 7. maja 2026, ob 19. uri v Galeriji Prešernove hiše v Kranju, Prešernova ulica 7. Razstavo bo odprla podžupanja Mestne občine Kranj, Manja Zorko. V kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Kranj. Gorenjski muzej in Slovenski etnografski muzej sodelujeta pri raziskavah in načrtnem dokumentiranju stikov Gorenjcev z neevropskim svetom v obdobju med letoma 1800 in 1950. Podatki, ki temeljijo na pisnih in slikovnih virih, so razpršeni med različnimi ustanovami in zasebnimi arhivi. Zato smo leta 2025 začeli s sistematičnim iskanjem in zbiranjem podatkov. Kmalu se je pokazal presenetljiv seznam posameznikov, za katerimi se je ohranila pestra popotniška zapuščina, zlasti v besedi in sliki. Poleg dokumentiranja stanja na terenu je ključnega pomena povezovanje ustanov v širšem srednjeevropskem prostoru, vključno z deli Romunije, ki so zgodovinsko vezani na Habsburško monarhijo. 200. OBLETNICA ROJSTVA JANEZA KOCIJANČIČA Letos se spominjamo visoke obletnice rojstva Janeza Kocijančiča (1826 – 1853), katoliškega misijonarja in nepogrešljivega sodelavca dr. Ignacija Knobleharja (1819–1858) v srednjeafriškem katoliškem misijonu. To je bila dodatna spodbuda, da smo se najprej posvetili Gorenjcem ob reki Nil med Aleksandrijo in ekvatorjem. Kocijančič je živel v času, ko so se v nekdanji Habsburški monarhiji začeli vse bolj intenzivno srečevati z Afriko, tamkajšnjimi ljudstvi in njihovo kulturo. S KNOBLEHARJEM V SUDAN IN ČUDEŽ NA NILU V obdobju Knobleharjevega bivanja v Sudanu, predvsem med letoma 1850 in 1857, so se tudi Slovenci spoznavali z Afriko. Redna ladijska linija Trst–Aleksandrija je najprej ljudem približala Egipt in Bližnji vzhod, z odprtjem Sueškega prekopa pa so se dimenzije sveta nenadoma ze

SEM, 29. april ― Ob 200-letnici rojstva Janeza Kocijančiča, gorenjskega misijonarja v Afriki Gorenjski muzej v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem vljudno vabi na odprtje razstave ČUDEŽ NA NILU - Janez Kocijančič in njegova plovba po reki Nil leta 1851, ki bo v četrtek, 7. maja 2026, ob 19. uri v Galeriji Prešernove hiše v Kranju, Prešernova ulica 7. Razstavo bo odprla podžupanja Mestne občine Kranj, Manja Zorko. V kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Kranj. Soavtor razstave je dr. Marko Frelih, kustos za afriške in ameriške zbirke v SEM.  Gorenjski muzej in Slovenski etnografski muzej sodelujeta pri raziskavah in načrtnem dokumentiranju stikov Gorenjcev z neevropskim svetom v obdobju med letoma 1800 in 1950. Podatki, ki temeljijo na pisnih in slikovnih virih, so razpršeni med različnimi ustanovami in zasebnimi arhivi. Zato so leta 2025 začeli s sistematičnim iskanjem in zbiranjem podatkov. Kmalu se je pokazal presenetljiv seznam posameznikov, za katerimi se je ohranila pestra popotniška zapuščina, zlasti v besedi in sliki. Poleg dokumentiranja stanja na terenu je ključnega pomena povezovanje ustanov v širšem srednjeevropskem prostoru, vključno z deli Romunije, ki so zgodovinsko vezani na Habsburško monarhijo. 200. OBLETNICA ROJSTVA JANEZA KOCIJANČIČA Letos se spominjamo visoke obletnice rojstva Janeza Kocijančiča (1826 – 1853), katoliškega misijonarja in nepogrešljivega sodelavca dr. Ignacija Knobleharja (1819–1858) v srednjeafriškem katoliškem misijonu. To je bila dodatna spodbuda, da smo se najprej posvetili Gorenjcem ob reki Nil med Aleksandrijo in ekvatorjem. Kocijančič je živel v času, ko so se v nekdanji Habsburški monarhiji začeli vse bolj intenzivno srečevati z Afriko, tamkajšnjimi ljudstvi in njihovo kulturo. S KNOBLEHARJEM V SUDAN IN ČUDEŽ NA NILU V obdobju Knobleharjevega bivanja v Sudanu, predvsem med letoma 1850 in 1857, so se tudi Slovenci spoznavali z Afriko. Redna ladijska linija Trst–Aleksandrija je najprej ljudem približala Egipt