Odprtje Knjižnice Studenci na novi lokaciji

Kamra.si, 16. junij ― Vabljeni na odprtje Knjižnice Studenci na novi lokaciji v četrtek, 18. junija, v Ikona centru Maribor, Na Poljanah 18. Ob 10. uri vas vabimo na slavnostno otvoritev s kulturnim programom in k ogledu novih prostorov. Pri pripravi programa sodelujejo KD Studenci, učenci in učenke OŠ Janka Padežnika in OŠ Franceta Prešerna ter Društvo Kralji ulice. Ob 18. uri vabljeni na literarni dogodek Marjan Tomšič – Istran z Dravskega polja, ki ga je pripravila dramaturginja Maja Borin, zgodbo pa interpretirata dramska igralca Mateja Pucko in Vojko Belšak. Dogodek pripravljamo v sodelovanju Z Dramo SNG Maribor. Knjižnica Studenci bo ta dan odprta od 10. do 19. ure. Dobrodošli!

Poletna muzejska noč 2026 na Ptuju

Kamra.si, 16. junij ― V soboto, 20. junija 2026, bo v slovenskih muzejih in galerijah potekala 24. POLETNA MUZEJSKA NOČ. Sodelavci Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož vas vabijo, da se jim na ta dan med 18. in 24. uro pridružite na Ptujskem gradu. PROGRAM: 18.00–24.00: brezplačen vstop v muzejske zbirke v Ptujskem gradu 18.00–20.00: Grajska čajanka, delavnica za družine 21.00, 22.00 in 23.00: Društvo Kastali, grajska vinska klet - predstavitev s pokušino vina (obvezna predhodna najava na info@kastali.si) 21.00–23.00: koncert Aljaža Ramota z bendom  Aljaž Ramot je pevec in avtor s Ptuja, prepoznaven po toplem, čutnem vokalu v slogu Franka Sinatre in Michaela Bubléja, a z nalezljivo, sodobno pop energijo. V svoji avtorski glasbi združuje pop z elementi countryja in bluesa, tematsko pa se dotika ljubezni in iskrenih čustev. V preteklosti je nastopil na številnih festivalih po Sloveniji, med drugim na Melodijah morja in sonca in festivalu Lent. Na odru ptujskega gradu se bodo prepletali šarm, emocija in sodobna produkcija, za kar bodo poskrbeli: Aljaž Ramot – vokal, Jure Pišek – kitara, Marko Korošec – bass, Niko Kostanjevec – klaviature, Gregor Nestorov – bobni. Gostinska ponudba: Kavarna Bodi Vsi dogodki so brezplačni.
ŠARED - Spomenik padlim borcem v NOB

ŠARED - Spomenik padlim borcem v NOB

Simboli polpretekle zgodovine, 16. junij ― Lokacija: Slovenija; Šared Avtor: Ni podatka. Opis: Na dvignjenem tlakovanem platoju je spomenik, sestavljen iz več kamnitih kosov, ki uokvirjajo pokončno ploščo z vklesanimi imeni treh borcev. Do njega vodijo stopnice. Spomenik je bil postavljen 1948 in je eden prvih povojnih spominskih obeležij, ki so si jih zamislili in izdelali domači mojstri.
1934 Rakek – Učiteljici

1934 Rakek – Učiteljici

Stare slike (Cerknica), 16. junij ― Sliko učiteljic Josipine Kobal in Josipine Milavec mi je poslala gospa Helena Lovrenčak. Slikani sta na Gabrenjevem vrtu na in pod orehom, ki ga več ni. Spodaj je Kobalova, na orehu Milavčeva. O obeh učiteljicah smo napisali že vse, kar nam je uspelo najti. Naj še enkrat na kratko strnem njuno zgodbo. Josipina Kobal se […]
Nova občasna razstava v SEM Tanzanija: Med senco kolonializma in sodobnimi pogledi

Nova občasna razstava v SEM Tanzanija: Med senco kolonializma in sodobnimi pogledi

SEM, 15. junij ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 15. junija 2026 V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) bo od 18. junija do 6. septembra 2026 na ogled razstava Tanzanija: Med senco kolonializma in sodobnimi pogledi.  Odprtje razstave bosta spremljala glasbenika Seydou Yoni Kouyate (kora) in Tina Sovič (buča). Razstava temelji na zbirki predmetov in fotografskem arhivu z območja nekdanje nemške in kasneje angleške kolonije Tanganjike, današnje Tanzanije. Predmeti z razstave so del zapuščine Antonije Grom in njenega sina Stanka. Antonija Grom z Vrhnike je zaradi službe leta 1930 odšla v Afriko in v Tanganjiki ostala deset let. Leta 1937 se ji je pridružil sin Stanko, ki je v Tanganjiki ostal do leta 1962. Oba sta bila zaposlena v švicarskem podjetju na plantaži sisala, ki so ga gojili za izdelavo vrvi. Leta 1948 se je Stanko Grom preselil v mesto Mpanda, kjer je v rudniku svinca dobil delo vodje lesnega oddelka. Leta 1956 se je preselil v okrožje Chunya v jugozahodni Tanganjiki in se zaposlil v gradbeništvu. Zaradi takratnih političnih sprememb v Tanganjiki se je leta 1962 vrnil domov na Vrhniko. S seboj je prinesel več kot 4.000 enot obsežnega fotografskega gradiva z delovnih lokacij, kar daje zbirki pomemben dokumentarni pečat. Poleg predmetov, ki jih je zbral na terenu, zbirka vključuje tudi njegove osebne predmete iz obdobja bivanja v Tanzaniji. SEM je celotno zbirko Stanka Groma pridobil leta 2025.  Za globlje razumevanje konteksta in pomena zbirke se je SEM povezal s tanzanijskim kustosom in umetnikom Eliabujem Mbonimpo iz Regionalnega muzeja in kulturnega centra Iringa Boma. Z avtorico razstavnega koncepta dr. Tino Palaić, kustosinjo v SEM, sta že leta 2024 zasnovala projekt skupnega raziskovanja Gromove zbirke. Posebej ju je zanimalo osvetljevanje kolonialnih sledi nemškega in britanskega imperija v Tanzaniji, ki so se z zapuščino družine Grom ohranile v Sloveniji. Eliabu Mbonimpa je obiskal ključne lokacije Gro
ŠMARJE PRI KOPRU - Spominska plošča Istrskemu odredu

ŠMARJE PRI KOPRU - Spominska plošča Istrskemu odredu

Simboli polpretekle zgodovine, 15. junij ― Lokacija: Slovenija; Šmarje pri Kopru Avtor: Ni podatka. Opis: Na plošči iz sivega marmorja so pritrjene bronaste črke, ki sestavljajo posvetilo akciji Istrskega odreda. Pod njo je vzidana manjša plošča iz enakega marmorja z manjšimi bronastimi črkami. Odkrita 4.7.1980. Leta 2016 je bila dodana plošča v spomin na dogodke med vojno za Slovenijo.Plošče so na obcestni fasadi zadružnega doma - Šmarje pri Kopru št. 89.
Unec 1971/72 – 2. razred

Unec 1971/72 – 2. razred

Stare slike (Cerknica), 15. junij ― V polkrogu stojijo: Dino Stražišar (Unec), Mitja Turk (Unec), Marjan Jernejčič (Unec), Silvo Gorjanc (Unec), Mojca Matičič (Unec), Majda Čekada (Ivanje selo), Anica Puntar (Ivanje selo), Rasta Jernejčič (Unec), Lidija Bajt (Unec), zadaj v brezrokavniku je Helena Jernejčič (Unec), Ana Jernejčič (Unec), Maja Gnezda (Unec), Vida Stržaj (Slivice), Anica Ziherl (Unec), zadaj učiteljica Marija Bogataj in […]
1962 Križna jama – Chimborasso ⠀ Slovarček, narečne besede na A, B, C in Č

1962 Križna jama – Chimborasso ⠀ Slovarček, narečne besede na A, B, C in Č

Stare slike (Cerknica), 14. junij ― V mojih najstniških letih je bilo moderno zbiranje vsega mogočega, zelo pogosto razglednic, in ta je ena iz ostankov moje zbirke. Je iz časov ambicioznega Turističnega društva Loška dolina, v katerem so delovali Vinko Turšič, Lojze Tomec, Jože Stanič in še nekateri podjetni možje iz doline. Napis na zadnji strani se mi je – nevednici […]
1960 Rakek – GPS in izračun razdalj po Evropi

1960 Rakek – GPS in izračun razdalj po Evropi

Stare slike (Cerknica), 13. junij ― Na sliki je »Distanz Scheibe« za Evropo iz leta 1960. Njeno ime bi lahko prevedli na več načinov: plošča z razdaljami, vrtljiva plošča z razdaljami, kilometrska vrtavka (ta mi je zelo všeč), mehanski kalkulator razdalj, distančnik (čeprav je to izraz bolj iz gradbeništva in strojništva), najbolj enostavno pa bi bilo »plošča z razdaljami po Evropi«. […]
ŠMARJE PRI KOPRU - Spomenik padlim v NOB

ŠMARJE PRI KOPRU - Spomenik padlim v NOB

Simboli polpretekle zgodovine, 12. junij ― Lokacija: Slovenija; Šmarje pri Kopru Avtor: Glej opis. Opis: Spomenik je posvečen 71 padlim v nov in 46 žrtvam fašističnega nasilja iz vasi: Šmarij, Manžana, Kampela, Pomjana, Fjeroge, Župančičev, Gažona, Koštabone, Puč, Krkavč, Sergašev, Grintavca in Kaveljka. Na tleh iz betonskih plošč stoji iz belega istrskega kamna izklesana plastika pred okroglo betonsko posodo, na katere obod so pritrjene tabele z imeni. Spomenik je delo akademskega kiparja Jožeta Pohlena in arh. Ludvika Tomorija. Postavile so ga DPO dne, 19. 05. 1969. Spomenik stoji na trgu v vasi Šmarje pri Kopru. Vir: Geopedia

Ko je bilo kopanje in ribarjenje v jezerih Triglavskega narodnega parka še dovoljeno

MNZS, 12. junij ― Leta 2010 je bil sprejet Zakon o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1), s katerim so želeli zaščititi naravno bogastvo v Triglavskem narodnem parku. Tam danes živi približno 7.000 različnih živalskih vrst, njegovo bogastvo pa dopolnjuje tudi 19 vrst endemičnih rastlin. K tej izjemni biotski raznovrstnosti prispevajo raznolike podnebne razmere, razgiban relief, pestra geološka podlaga in številni […]
še novic