17. oktober – mednarodni dan nesnovne kulturne dediščine

17. oktober – mednarodni dan nesnovne kulturne dediščine

SEM, 16. oktober ― 17. oktobra obeležujemo mednarodni dan nesnovne kulturne dediščine, ki ga je Generalna konferenca Unesca razglasila leta 2024. Dan je namenjen ozaveščanju o pomenu nesnovne kulturne dediščine ter priznanju vsem posameznikom, skupinam in skupnostim, ki jo ohranjajo in prenašajo na prihodnje rodove. Unescova Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003), ki jo je do danes sprejelo že več kot 180 držav, med njimi tudi Republika Slovenija (2008), predstavlja okvir znotraj katerega lahko sistematično skrbimo za njeno varovanje. Konvencija poudarja, da je dediščina živa le toliko, kolikor jo ljudje prepoznavajo kot del svoje identitete in jo aktivno prenašajo naprej. Slovenski etnografski muzej od leta 2011 opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine. V sodelovanju z nosilci, lokalnimi skupnostmi, strokovnjaki in drugimi ustanovami prepoznava, dokumentira, raziskuje in predstavlja raznolike oblike nesnovne kulturne dediščine ter pripravlja strokovne podlage za vpise v Register nesnovne kulturne dediščine. Leto 2026 v številkah Delo Koordinatorja je tudi v letu 2026 zaznamovalo tesno sodelovanje z nosilci dediščine po vsej Sloveniji. Na dan 16. oktobra 2026 je bilo v Register nesnovne kulturne dediščine vpisanih 146 enot in evidentiranih 427 nosilcev dediščine.  Med novimi vpisi v letu 2026 so bili: Igranje na diatonično harmoniko, Telovske procesije, Džezovsko igranje, Agrarne skupnosti, Vinogradništvo, Koline, Velikonočno rágljanje v Tržiču, Alpinizem, Planinstvo, Pomorski krst ter Zborovsko petje. Poleg priprave predlogov za vpise v Register smo tudi terensko dokumentirali dediščinske prakse, strokovno svetovali pobudnikom, evidentirali nove nosilce ter sodelovali pri številnih predstavitvah in dejavnostih za ozaveščanje javnosti. Nesnovna kulturna dediščina ni le zapis v Registru. Njena vrednost je predvsem v ljudeh, ki jo živijo, ohranjajo in razvijajo. Prav nosilci dediščine so tisti, ki s svojim znanjem, ustvarjalnostjo, pre

Boženin večer

Kamra.si, 16. oktober ― Osrednja knjižnica Celje vabi v ponedeljek, 9. novembra 2026, ob 17.30 v Veliko dvorano Narodnega doma Celje na večer posvečen Boženi Orožen, dolgoletni raziskovalki celjske preteklosti, njeni bogati ustvarjalni zapuščini in knjigi Celje med zgodbami in stoletji: kulturnozgodovinski sprehodi po Celju in okolici. Osrednji del dogodka bo posvečen predstavitvi knjige, ki je izšla ob 50-letnici delovanja domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje. Skozi zgodbe ljudi, stavb in ulic nas bosta popeljali urednici knjige Janja Jedlovčnik in dr. Alenka Hren Medved. Večer bodo s poezijo in pesmijo obogatili Sonja Mlejnik, Srečko Maček in Oktet In spiritu. Prireditev bo povezovala Alja Tihle. Na dogodku bo mogoče knjigo Celje med zgodbami in stoletji, ki jo je izdala Osrednja knjižnica Celje, tudi kupiti. V sodelovanju z Ljubiteljskim gledališčem Petra Simonitija. Osrednja knjižnica Celje v letu 2026 obeležuje trojni jubilej: 120 let javnega knjižničarstva, 80 let študijske knjižnice na Muzejskem trgu in 50 let domoznanskega oddelka
Medinstitucionalno sodelovanje SEM in Medobčinskega muzeja Kamnik pri razstavi o ljudskem podobarju Lovrencu Erzarju

Medinstitucionalno sodelovanje SEM in Medobčinskega muzeja Kamnik pri razstavi o ljudskem podobarju Lovrencu Erzarju

SEM, 16. oktober ― V sredo, 21. oktobra 2026, ob 10.30, bo na razstavišču ob Juhantovi poti v Komendi odprta razstava Ljudski podobar Lovrenc Erzar iz Nasovč pri Komendi Iz zbirk Medobčinskega muzeja Kamnik in Slovenskega etnografskega muzeja. SEM je za razstavo iz svoje zbirke prispeval fotografiji oltarčka in plastike podobarja Lovrenca Erzarja.  Lovrenc Erzar se je rodil 29. julija 1835 v Nasovčah pri Komendi. Že v mladosti ga je navdušila baročna umetnost, predvsem rezbarstvo v lesu. Z navadnimi noži in pipcem je izdeloval podobe Kristusa, Marije, svetnikov in angelov ter okrasne elemente za kmečke domove v širši okolici. Najbolj je zaslovel po hišnih oltarčkih, ki so bili del ljudske pobožnosti na slovenskih kmetijah. Iz lipovega in smrekovega lesa je izdeloval oltarčke, velike od 25 do 100 centimetrov, jih poslikal z oljnimi barvami in zlato bronzo ter krasil z rezljanimi stebri in pilastri. Njegova dela odlikuje značilen »cikcakasti« oziroma zobčasti rez, s katerim je ustvarjal izrazito igro svetlobe in sence. Med pogostimi motivi so bili rožni venec, Sveta družina in prizori iz Marijinega in Jezusovega življenja.  O življenju Lovrenca Erzarja je ohranjenih le malo podatkov. Umrl je 6. julija 1903. V ljudskem spominu je ostal predvsem po hišnih oltarčkih, v katerih sta njegova domišljija in rezbarski talent dosegla enega od vrhuncev ljudskega podobarstva na Gorenjskem.

Gozdarji na Pokljuki

MNZS, 16. oktober ― Pokljuka je visoka kraška planota, ki se razteza na vzhodnem robu Triglavskega narodnega parka na nadmorski višini med 1200 in 1500 m in je prekrita s prostranimi smrekovimi gozdovi. Gozdne površine so že od nekdaj predstavljale dobro osnovo za razvoj kmečkega in lesnega gospodarstva ter rudarstva in železarstva. Ob koncu 19. stoletja je zaradi povpraševanja […]

Ko potrka srce: predstavitev knjige Mire Smrkolj

Kamra.si, 15. oktober ― Vabljeni na predstavitev knjige Ko potrka srce avtorice Mire Smrkolj, ki bo v četrtek 15. 10. 2026 ob 19.00 v Knjižnici Domžale. Knjiga prinaša 64 zgodb, ki so tako raznolike kot življenje samo – med njimi najdemo otroške, ljubezenske, spominske, zabavne, nenavadne in tudi povsem življenjske pripovedi. Nekatere so avtobiografske, druge fiktivne, vse pa nosijo košček izkušenj, občutij in pogledov na svet.  

Odtiskovanje življenja: literarni pogovor s pisateljem Tonetom Peršakom

Kamra.si, 15. oktober ― V sredo, 21. oktobra 2026, ob 18. uri vas vabimo v Knjižnico Domžale na literarni pogovor s pisateljem Tonetom Peršakom. Pod naslovom Odtiskovanje življenja bomo skupaj odkrivali zgodbe, misli in življenjske izkušnje, ki so zaznamovale njegovo ustvarjanje ter se odražajo v njegovih knjigah. Pogovor bo osvetlil avtorjev pogled na literaturo, družbo in človeka ter ponudil vpogled v ozadje nastajanja njegovih del.
1925 Cerknica – Poroka

1925 Cerknica – Poroka

Stare slike (Cerknica), 15. oktober ― Poročna slika je iz albuma Jerneja Malovrha. Ne vemo, kdo je na sliki, sta pa zelo lepa. Upam, da sta imela dolgo in lepo skupno življenje. Takrat so se poročali za vse življenje in niso ob vsaki oviri tekli k advokatu. Saj je že Presečnikova Meta rekla: »Mož in žena za vse življenje.« Zanjo se […]

Dan Maribora 2026: spominski večer Tomažu Pandurju

Kamra.si, 14. oktober ― Vabljeni na spominski večer v petek, 16. 10. 2026, ob 19.30 uri v Viteško dvorano mariborskega gradu, vhod z Grajske ulice 2. Spominski večer ob Dnevu Maribora bo letos posvečen Tomažu Pandurju (1963–2016), priznanemu režiserju, ki je svojo edinstveno vizijo gledališča iz domačega mariborskega odra z velikim uspehom ponesel v svet. Desetletje po njegovi prehitri in nenadni smrti je v spominu ljudi ostal kot drzen vizionar, samozavesten, karizmatičen in uglajen svetovljan, ki je gledališče ne le ustvarjal, sanjal in razmišljal, ampak ga tudi živel. Na spominskem večeru bo zbrane pozdravila dr. Mirjana Koren, direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor. Njegovo življenje in zapuščino bosta osvetlili dramaturginja SNG Maribor Tanja Lužar s predavanjem »Gledališke pokrajine Tomaža Pandurja« in dr. Karmen Salmič Kovačič, vodja Glasbene in filmske zbirke UKM, s predstavitvijo z naslovom »Tomaž Pandur v luči zbirke Posthumnih medijskih odmevov Univerzitetne knjižnice Maribor«. Večer bo moderirala Nives Cvikl, kustodinja Pokrajinskega muzeja Maribor. Vstop je prost. Dogodku sledi druženje na grajski loži. Veseli bodo vašega obiska!

Kofce na fotografijah iz obdobja med obema svetovnima vojnama

MNZS, 14. oktober ― Planina Kofce leži na južnem pobočju desetkilometrskega grebena Košute. Od tu se odpira lep razgled po že omenjenem grebenu, gorah nad Jezerskim ter delu Julijskih Alp. Zaradi lepih razgledov in enostavnih pristopov so Kofce že dolgo zelo priljubljena in dobro obiskana destinacija. Že leta 1910 je bila na Kofcah odprta planšarska koča, ki so jo […]
1955 Podcerkev – Mati in štirje otroci / Otroške igre VIII.

1955 Podcerkev – Mati in štirje otroci / Otroške igre VIII.

Stare slike (Cerknica), 14. oktober ― Tipično prizorišče za Trudnove slike po letu 1954: zatišna, popoldne idealno osvetljena kotanja ob cesti z grmovjem, ki daje zeleno ozadje in skriva kamenje v strmini. Utrujena mama je pripeljala svoje otroke k fotografu, da bi na sliki ostal spomin na njihovo otroštvo za poznejše, kdo ve kakšne čase. Tudi ona se je skupaj s fotografom […]
Slovenski etnografski muzej med nominiranci za nagrado Živa 2026

Slovenski etnografski muzej med nominiranci za nagrado Živa 2026

SEM, 13. oktober ― Bled je med 30. septembrom in 3. oktobrom 2026 gostil 12. podelitev mednarodne nagrade Živa, ki jo Forum slovanskih kultur podeljuje za izjemne dosežke pri ohranjanju, varovanju, interpretaciji in promociji slovanske dediščine. Na letošnjem srečanju, ki je potekalo v sodelovanju z Zavodom za kulturo Bled, se je predstavilo 43 nominirancev iz 16 držav, med katerimi je bil tudi Slovenski etnografski muzej. V imenu SEM so muzej predstavljali direktor Blaž Verbič, pomočnica direktorja mag. Maja Kostric Grubišić in vodja kustosov dr. Tina Palaić. Predstavili so muzejske projekte, pristope in načine interpretacije dediščine ter z udeleženci izmenjali izkušnje in poglede na prihodnost muzejskega dela. Letošnja osrednja tema »Mit in spomin v slovanskem kulturnem prostoru« je odprla vprašanja o tem, kako se miti, zgodbe in kolektivni spomin ohranjajo, spreminjajo in na novo interpretirajo ter kako muzeji dediščino približujejo sodobni družbi. Živa 2026 je na Bledu povezala strokovno razpravo, predstavitve muzejskih praks, mednarodno mreženje in spoznavanje lokalne dediščine. Srečanje je še enkrat izpostavilo pomen sodelovanja in izmenjave izkušenj pri varovanju, raziskovanju, interpretaciji in predstavljanju kulturne dediščine. Mednarodna žirija, ki jo je sestavljalo 15 muzejskih strokovnjakov iz slovanskih držav in Evropske muzejske akademije (EMA), je podelila skupno 13 nagrad, priznanj in diplom. Nagrado za najboljši slovanski muzej je prejel Goriški muzej, Nova Gorica Slovenija.   
Mednarodna dogodka v SEM

Mednarodna dogodka v SEM

SEM, 13. oktober ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 12. oktober 2026 Mednarodna konferenca Maskiranje: Od rituala do karnevala in Mednarodni simpozij in delavnica RE:CONNECT – Integracija modernih tehnologij v restavratorsko-konservatorskih praksah Slovenski etnografski muzej (SEM) svoje bogato mednarodno delovanje letos nadgrajuje z organizacijo dveh vrhunskih strokovnih srečanj, ki v Ljubljano prinašata aktualne svetovne trende s področja etnologije ter restavratorstva in konservatorstva. 15. in 16. oktobra 2026 SEM prireja mednarodno konferenco Maskiranje: Od rituala do karnevala, 20. oktobra 2026 pa mednarodni simpozij in delavnico RE:CONNECT – Integracija modernih tehnologij v restavratorsko-konservatorskih praksah. Dogodki za javnost bodo potekali v prostorih Slovenskega etnografskega muzeja.  Mednarodna konferenca Maskiranje: Od rituala do karnevala s strokovnjaki iz devetih evropskih držav Konferenca, ki jo organizira SEM, bo potekala ob trenutni občasni razstavi SEM Maske: Od rituala do karnevala, na kateri je bogastvo maskiranja v šegah letnega in življenjskega cikla predstavljeno v širšem kulturnem okolju. Združila bo znanja in izkušnje raziskovalcev, muzejskih strokovnjakov, strokovnjakov s področja dediščine ter predstavnikov pustnih skupnosti iz devetih držav (Slovenija, Hrvaška, Italija, Avstrija, Madžarska, Belgija, Srbija, Bolgarija, Makedonija). S spodbujanjem dialoga različnih pogledov bo konferenca poglobila razumevanje maskiranja kot žive kulturne prakse, pa tudi kot predmet znanstvenega raziskovanja. Dogodek, namenjen zlasti strokovni javnosti, bo razširil in poglobil poznavanje ter razumevanje bogate dediščine maskiranja in dopolnil dolgoletno raziskovalno delo muzejskih kustosov iz širšega mednarodnega okolja. Srečanje strokovnjakov in nosilcev dediščine maskiranja bo omogočilo izmenjavo znanj, pogledov in raziskav o tradicijah maskiranja v Evropi in širše,  spodbujalo nova sodelovanja, širilo obzor

Dopolnilno strokovno izobraževanje (26. 11. 2026)

ZAC, 13. oktober ― Na podlagi 39. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur. list RS, št. 30/06, 24/14 – odl. US in 51/14) in v skladu z 10. členom Pravilnika o strokovni usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom (Ur. list RS, št, 66/2016) bomo v  Zgodovinskem arhivu Celje organizirali dopolnilno strokovno izobraževanje za uslužbence […] The post Dopolnilno strokovno izobraževanje (26. 11. 2026) first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.
1932 Selšček – Rožni vrt

1932 Selšček – Rožni vrt

Stare slike (Cerknica), 13. oktober ― Podobno fotografijo tega rožnega vrta v Selščku smo že objavili. Slikana je bila iz drugega kota in ljudje stojijo drugače. Sta pa še dve z manjšim odstopanjem od prvotne. Očitno je bil Petru Nagliču ta vrt tako všeč, da je napravil več fotografij. Selšček je zelo povezana vas in rojstni kraj Maksima Gasparija. Podobo vasi […]
še novic