Kamra.si, 3. junij 2019 ― Medobčinski muzej Kamnik vabi v sredo, 5. junija 2019, ob 19. uri  na monografijo Stražarji Karavank, Lojze Ude in boji za severno mejo. Na zadnjem Maistrovem večeru pred poletnimi počitnicami nam bo dr. Blaž Torkar predstavil zanimivo monografijo Stražarji Karavank, Lojze Ude in boji za severno mejo. V njej so objavljena besedila in tudi novosti o bojih za severno mejo, ki prvič podrobneje razgaljajo, kakšno vlogo je v tem času odigral pravnik, publicist in zgodovinar Lojze Ude st. Ti zbrani prispevki so nastali kot sad enodnevnega simpozija leta 2011, posvečenega prav Lojzetu Udetu. Pomemben kos k zgodovinski sliki o bojih za severno mejo na območju Karavank dodajo nekateri prvič objavljeni spomini dveh častnikov: poročnika Franca Heinriharja in topniškega stotnika Hermana Kunstla. Sklepno besedilo pa nam odkriva delovanje Lojzeta Udeta v narodnoobrambnih organizacijah in srčno zavzemanje za t. i. koroško vprašanje. Znanstveno monografijo oz. zbornik je izdalo Društvo general Rudolf Maister Kranj s pomočjo Zveze društev general Maister, nekaterih gorenjskih občin in v sodelovanju z Združenjem vojaških gornikov Slovenije. Uredniško delo sta si delila dr. Blaž Torkar in dr. Miha Šimac. 

Kamra.si, 3. junij 2019 ― Anton Podbevšek je s svojim opusom na slovensko literarno prizorišče vnesel radikalne novosti, zaradi česar ga umeščamo med avantgardiste. Bil je eden od vidnejših protagonistov novomeške pomladi, njegova pesniška zbirka Človek z bombami pa je ob izidu leta 1925 v strokovnih krogih in med bralci zbujala ogorčenje in posmeh. Njegova dela še danes burijo zanimanje raziskovalcev.   Skupina TPV, ki v letošnjem letu obeležuje 30. obletnico svojega delovanja, bo ob prihajajoči 100. obletnici novomeške pomladi Novemu mestu poklonila avtorski izvod unikatne knjižne redkosti, pesniško zbirko Človek z bombami s Podbevškovimi opombami in tipkopisom popravljene izdaje, do katere ni nikoli prišlo. Z vrnitvijo zbirke Novemu mestu je Skupina TPV pokazala izreden čut za ohranjanje kulturne dediščine, pomembne na lokalnem in nacionalnem nivoju, ter jo tako v fizični kot digitalni obliki naredila dostopno Novomeščanom in ostali zainteresirani ja vnosti.

Kamra.si, 3. junij 2019 ― V torek, 14. maja 2019, je bilo odprtje 10., jubilejne medgeneracijske razstave likovnih del učencev OŠ Lava in likovne skupine Prijatelji iz Celja. V kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Lava. Razstavo sta odprli vodja skupine Prijatelji Amina Kolarič in ravnateljica Marijana Kolenko.  Razstava, na kateri je predstavljinh 54 del 13 likovnih umetnikov, bo na ogled do 11. junija 2019.  Iz pozdravnega nagovora Amine Kolarič, vodje likovne  skupine prijatelji:  "To minulo leto smo se slikarji odpravili na pot, ki nas je tokrat popeljala ven iz naših domov  v  bližnjo ali bolj oddaljeno naravo v iskanje njenih zanimivih motivov. Ti so se nam v vsakem letnem času  ponujali z obiljem pestrih podob z lepoto, ki je kar klicala po upodobitvi. Na nek način  je bilo zadnje leto za nas milostni čas vračanja k naravi, v kateri je vsak po svoje iskal dotik s samim sabo v prostranstvih gozdov, travnikov, iskali smo odsev naše duše v jezerski gladini, morski modrini , v lepoti dreves…  Želim, da bi se dotik narave, ki smo ga bili  deležni in ga prenesli v podobe naših slik, dotaknil tudi vas in vam polepšal današnji dan. Naj pa še k temu zaključku dodam, da  so se pridružile naši skupini tri mlade slikarke, ki so nam dale novo energijo. Špela Petelinšek, ki je učenka 6. b razreda OŠ Loče, Maja Magdalena Turkovič ter Nikita Šumiga Kolarič, ki sta učenki 3.OŠ Celje in obiskujeta 5a. razred."

Kamra.si, 3. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. junija 1952 se je rodil Viki Grošelj, slovenski alpinist, planinski vodnik, gorski reševalec, športni pedagog in pisatelj. Viki Grošelj je Slovenec z največ preplezanimi osemtisočaki in prvi Slovenec, ki se je povzpel na vse najvišje vrhove kontinentov. Pleza od leta 1967, od takrat je tudi član alpinističnega odseka Ljubljana Matica. Alpinizem je bil njegov prvi šport, z njim je začel na plezališču Turnc (kratke stene na vznožju Šmarne gore). Nevarnost alpinizma je izkusil šele, ko je imel 18 let in se mu je v francoskih Alpah smrtno ponesrečil brat Silvo.

Kamra.si, 2. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. junij 1846 - svečano odprtje železniške proge Gradec Celje »Kjer so pred enim letam še zeleni travniki in cveteči verti bili, zdej kolodvor (Bahn- hof) stoji, veličansko kot kakiga kneza poslopje, gré železnica (železna cesta), in hru- mejo železni sloni, hlaponi (Lokomotiven) imenovani. Že več dni poskušajo te železne konje, kakor jih kmetje okoli Celja imenujejo. Perpravljeni so že trije hlaponi, kteri imajo imena: Ocean, Grossglockner in Idria. 27. dan pretečeniga mesca je vikši ogleda c.k. železnice D. Ghega pervo poskušnjo s hlaponam storil in se od Marburga v Celje nazaj v dveh urah in 45 minutah perpeljal. Ko vihar dirjajo hlaponi do Marburga in nazaj; v Gradec nas bodo perhodnji mesec vozili. – Kaj druziga; imamo že lepo spomlad, ali bolj po pravim govoriti, vroče poletje. Žito visoko, hoste zelene, sadne drevesa in vinske gorice v cvetji rodovitno letino nam obetajo.« Tako je prihod prvega vlaka v Celje, 27. aprila 1846 opisal celjski zdravnik in dopisnik Novicam dr. Jožef Šubic. Železniško progo iz Gradca do Celja so svečano odprli na binkoštno nedeljo, 2. junija 1846, ko sta "opoldne z banderami ino s vencami okinčana hlapona pripeljala vozovlak, iz kojega se je veselo glasila turska musika štajarskega regimenta "Piret", ino v katerem se je pripeljalo bilo mnogo gospode iz Dunaja, Gradca ino Maribora.«

Kamra.si, 2. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. junija 1962 je v Ljubljani umrl Fran Saleški Finžgar, slovenski pisatelj, dramatik in prevajalec. Rodil se je 9. februarja 1871.  Rodil se je v Doslovčah pri Breznici na Gorenjskem, v družini kajžarja in krojača. Doma se je reklo »Pri Dolencu«. Ljudsko šolo je obiskoval najprej v domači vasi na Breznici, nato v Radovljici, gimnazijo pa v Ljubljani. Novo mašo je imel 5. avgusta 1894. Po študiju bogoslovja je leta 1895 postal kaplan v Bohinjski Bistrici. Službeni kraji so se hitro menjavali (Jesenice, Kočevje, Idrija, Jošt nad Kranjem, Škofja Loka). V letih 1900 do 1902 je bil kurat v prisilni delavnici v Ljubljani, potem je  postal župnik v Želimljah pri Igu, leta 1908 v Sori in leta 1918 v Trnovem v Ljubljani. Kjer koli je služboval, je pomagal tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. Bil je kulturnik, predsednik Nove založbe, tajnik in urednik pri Mohorjevi družbi in urednik Mladike. Po upokojitvi 1936 je živel v Ljubljani. Kupil si je hišo na Mirju, v trnovski župniji. Tik pred koncem vojne mu je bomba uničila hišo, njega pa kar precej ranila. 

Kamra.si, 1. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. junija 1884 se je v Radovljici rodil Ivan Vurnik, slovenski arhitekt. Umrl je 8. aprila 1971.  Osnovno šolo je obiskoval v Radovljici. Med leti 1895-1904 je obiskoval gimnazijo v Kranju, med leti 1905-07 pa v Ljubljani. Arhitekturo je študiral na Dunaju. V letih 1911-12 je na pobudo M. Fabianija vstopil v mojstrsko šolo O. Wagnerja na Dunaju.  Po končanem študiju in opravljenem II. državnem izpitu je dobil štipendijo in odšel poleti za tri mesece v Rim. Tam je študiral predvsem antične in renesančne spomenike ter italijansko umetnost.