23. junija 1942 je bil v Celju kot talec ustreljen Alojzij Šušmelj, slikar

Kamra.si, 23. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. junija 1942 je bil v Celju kot talec ustreljen Alojzij Šušmelj, slikar. Rojen je bil 8. maja 1913 v Mulhouse (Alzacija). Rodil se je rudarju Francu in Ivani rojeni Hrobah. Ko mu je bilo leto dni, se je z vso družino v začetku 1. svetovne vojne preselil iz Alzacije na Falo (Dravska dolina), leta 1915 je izgubil očeta na fronti, mater pa leta 1919; otroke (4) so si razdelili rejniki, Šušmelja je vzgajal Jožef Gajster na Fali. Osnovno šolo je obiskoval med leti 1921–25 v Selnici ob Dravi, se učil vrvarstva (leta 1927 je bil z mojstrom kratko na Ptuju), uka ni končal; s posredovanjem in podporo ruškega zdravnika A. Zorca je med leti 1929–33 študiral v Ljubljani na TSŠ, kiparstvo (prof. France Kralj, SBL I, 522), se jeseni 1934 vpisal na zagrebško AUU (prof. Mujadžić, Kljaković, Krizman), 1938 diplomira (prof. M. Tartaglia). 

23. junija 1911 se je rodil Jaro Dolar, pesnik, pisatelj, bibliotekar ...

Kamra.si, 23. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. junija 1911 se je v Mariboru rodil Jaro (Jaroslav) Dolar, slovenski pesnik, pisatelj, esejist, kritik, prevajalec, novinar, urednik, bibliotekar in profesor. Umrl je 7. aprila 1999. Jaro Dolar se je rodil v Mariboru klasičnemu filologu in publicistu Antonu Dolarju in češki materi Marini Hora. Osnovno šolo (1917-1921) in gimnazijo (1921-1929) je obiskoval v Mariboru. Že takrat je prvič izpričal svoja literarna nagnjenja, ko je v četrtem in petem razredu gimnazije urejal dijaški list Gaudeamus (1925-1927) ter vanj pisal svoje prve pesmi in prozo. Sodelovanje v raznih aktivnostih zoper mariborske in štajerske nemčurje in nemškuterje ter navdušeno spremljanje starejših dijaških vzornikov, ki so s svojim javnim nastopom propagirali ideje vseslovenstva in ruske oktobrske revolucije, pa je oblikovalo mladeničevo idejno usmerjenost. Oboje se je v večjem obsegu začelo izražati v ljubljanskih visokošolskih letih, ko je študiral slavistiko in umetnostno zgodovino in leta 1935 diplomiral iz jugoslovanske književnosti.

23. junija 1938 je umrl Andrej Gabršček, publicist, založnik ...

Kamra.si, 23. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. junija 1938 je v Ljubljani umrl Andrej Gabršček, slovenski publicist, založnik, urednik, politik in časnikar. Rodil se je 26. novembra 1864 v Kobaridu. Andrej Gabršček se je rodil očetu Jožefu in materi Jožefi. Najprej se je šolal v Kobaridu, potem pa nadaljeval v Kopru na učiteljišču. Poklicno pot je začel kot učitelj v domačih krajih. Leta 1889 se je poročil z Rozino; istega leta  se je preselil v Gorico, kjer je na povabilo dr. Antona Gregorčiča začel urejevati list Soča. Z dvema prekinitvama ga je vodil do leta 1915. Bil je politično aktiven, ukvarjal se je z novinarstvom, prevajanjem, založništvom in ustanovil je Goriško tiskarno. Pred prvo svetovno vojno je bil nekaj mesecev interniran v Gorici in drugje, kasneje pa  konfiniran na Dunaju, kjer potem živel še do leta 1933 in med drugim deloval kot dopisnik in sodeloval pri reševanju begunskih vprašanj. Potem je živel v Ljubljani.

23. junija 1872 je umrl Jožef Blaznik, slovenski tiskar in založnik

Kamra.si, 23. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. junija 1872 je umrl Jožef Blaznik, slovenski tiskar in založnik. Rodil se je 7. februarja 1800. Blaznik se je tiskarske obrti izučil v Ljubljani in se nato 6 let izpopolnjeval v tujini (v Gradcu in Mainzu), se vrnil septembra 1824 v Ljubljano in se 29. julija 1828 zaposlil kot stavec v Retzerjevi tiskarni, ki jo je od 9. septembra 1829 vodil pod lastnim imenom (25. maja 1829 se je poročil z Retzerjevo hčerjo Frančiško). 

22. junija 1968 je umrl Jakob Šolar, duhovnik, jezikoslovec ...

Kamra.si, 22. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. junija 1968 je umrl Jakob Šolar, duhovnik, jezikoslovec, prevajalec. Rodil se je 29. aprila 1896. Med leti 1902-04 je obiskoval osnovno šolo v Dražgošah, leta 1905 v Škofji Loki, med leti 1905-07 pa v Ljubljani v Marijanišču. V letih 1907-08 je klasično gimnazijo obiskoval na drugi državni gimnaziji v Ljubljani, med leti 1908-15 pa na prvi državni gimnaziji v Ljubljani. Maturiral je leta 1915 z odliko. Med leti 1915-19 je študiral bogoslovje v Ljubljani. Ordiniran je bil leta 1918.

22. junija 1885 se je rodil Milan Vidmar, elektroinženir, šahist, filozof in pisatelj

Kamra.si, 22. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. junija 1885 se je rodil  Milan Vidmar, elektroinženir, šahist, filozof in pisatelj. Umrl je 9. oktobra 1962. Po končani osnovni šoli (1891-5) in sedmih razredih ljubljanske klasične gimnazije (1895-1902) ter opravljenih diferencialnih izpitih na realki, je tu tudi maturiral. Drugo maturo je naslednje leto opravil na novomeški klasični gimnaziji.Leta 1902 je na Univerzi na Dunaju pričel študirati strojništvo in diplomiral leta 1907, leta 1910 pa je na Tehniški fakulteti na Dunaju dosegel doktorski naziv. Študij elektrotehnike se je na Dunaju pričel šele leta 1904, zato je opravil posebne izpite.Od 1912 je delal v tovarni Ganz v Budimpešti, kjer je postal osebni asistent O. T. Blathyja, enega od izumiteljev trifaznega transformatorja; Vidmar je zbudil pozornost s svojimi rešitvami na področju transformatojev. Leta 1913 je postal tehnični vodja tovarne Kastelic & Žabkar v Ljubljani, ki je po njegovih načrtih izdelala 12 transformatorjev. Leta 1916 je prevzel referat električnih pogonov v tobarni Elin na Dunaju, kjer se je 1918 habilitiral za docenta. Med letoma 1919-22 je bil ravnatelj Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, nato pa je med letoma 1920 in 1926 vodil svojo tovarno transformatorjev v Ljubljani

22. junija 1938 je umrl Jože Abram, duhovnik, pisatelj, dramatik, prevajalec in organizator planinstva

Kamra.si, 22. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. junija 1938 je v Ljubljani umrl Jože Abram (znan tudi pod imenom Josip Abram Trentar), duhovnik, pisatelj, dramatik, prevajalec in organizator planinstva v Trenti. Rodil se je 2. februarja 1875 v Štanjelu. Po gimnazijskem šolanju v Gorici in Ljubljani ter bogoslovju v Gorici je služboval kot kaplan v Bovcu (1899-1901) ter vikar v Trenti (1901-04), kasneje je bil v duhovniški službi še v Novakih, Biljah, Oblokah, na Mostu na Soči in v Pevmi.Med šolanjem se je navdušil nad slovansko literaturo in v veliki meri nad ukrajinskimi temami ter tamkajšnjimi avtorji. Abramova prevoda Ševčenkovih del ter spremljajoča pojasnila so naletela na ugoden odmev tudi pri ukrajinski inteligenci.

Razstava Barvna paleta Zlati žarek

Knjižnica Postojna, 21. junij 2019 ― To poletje našo knjižnico lepo dopolnjuje nova razstav 'Barvna paleta', ki jo je na ogled postavila Likovna sekcija Zlati Žarek in deluje v okviru Foto kluba Žarek Sežana.  Članice so amaterske slikarke: Maruša Maraž, Božica Mihalič, Tatjana Fičur, Cvetka Šemrov, Jana Štok in Dajana Čok.
Konferenca CoLIS 10

Konferenca CoLIS 10

Biblioblog, 21. junij 2019 ― V dneh od 16. do 19. junija 2019 je na Filozofski fakulteti potekala deseta konferenca CoLIS (Conceptions of Library and Information Science), ki jo je gostil in organiziral Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete. Konferenca se ukvarja s teoretičnimi in praktičnimi izzivi s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti. Gostili so preko 110 raziskovalcev, profesorjev ter praktikov, ki so prišli iz okrog 20 držav ter štirih celin. http://www.informationr.net/ir/24-4/infres244.html Težko je na kratko opisati tri dni predstavitev, ki so se vrstile v hitrem zaporedju. Malo sem bil razočaran, ker v programu ni niti enega prispevka iz Slovenije. Večina predstavitev potekala v treh istočasnih terminih in sem lahko prisostvoval le eni tretjini. Odločati sem se moral na podlagi naslovov in zelo kratkih povzetkov. Kasneje pa sem ugotovil, da so bili naslovi bolj udarni, kot je bila dejanska raziskava, ki so jo predstavljali. Naslov uvodnega predavanja @ubiquity75: Za zaslonom: nevidni informacijski delavci interneta #colis10 — BIBLIOBLOG (@Biblioblog_si) June 17, 2019 Prvo predstavitveno predavanje (keynote) (*naslove sem prevajal sam, na mobilnem telefonu z Google Translate in v časovni stiski) me je pustilo kar malce razočaranega. Sarah T. Roberts iz UCLA je govorila o zelo pomembni temi nadziranja in urejanja uporabniških vsebin na družabnih omrežjih. Škoda le, da je pravzaprav le povzela dejstva, ki so prišla na dan že pred nekaj leti - nedovoljene objave na družabnih omrežjih se brišejo ročno in tisti, ki to delajo, delajo v zelo slabih pogojih. Žal je izpustila etičnost, razlike v državah, ter kako lahko takšna omrežja dobijo ogromno politično moč z vmešavanjem v objave. Tudi nobenega mnenja nismo slišali o razvoju v prihodnosti ali morda kako se lahko knjižničarji vključijo v to bitko za splet. Potem sem obiskal sklop treh predavanj z naslovom Informacijsko vedênje (Information behavior) Debo

21. junija 1804 se je rodil Johann Gabriel Seidl, pesnik, zgodovinar, narodopisec ...

Kamra.si, 21. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. junija 1804 se je na Dunaju rodil Johann Gabriel Seidl, pesnik, literat, zgodovinar, narodopisec in šolnik. Umrl je 18. julija 1875 na Dunaju.  Rodil se je na Dunaju kot sin dvornega odvetnika in v takratnem glavnem mestu tudi obiskoval vse šole. V letih 1819 – 1822 je študiral na dunajski univerzi filozofijo, vendar študija ni dokončal; tam se je spoznal tudi s Prešernom. Po letu 1822 se je preživljal kot hišni učitelj, leta 1829 pa je postal učitelj na celjski gimnaziji in na njej poučeval 11 let. V tem času je vzdrževal tudi živahne stike z Anastasiusom Grünom (grofom Antonom Auerspergom). Leta 1840 je Celje zapustil in se zaposlil kot kustos Novčnega in antičnega kabineta na Dunaju (sedanjega Narodnega muzeja). Postal je tudi dvorni cenzor (do marca 1848), vodil priljubljeni bidermajerski almanah Aurora, postal eden od ustanoviteljev in urednik Časopisa za avstrijske gimnazije (1850), postal leta 1851 redni član dunajske akademije znanosti, leta 1856 varuh dvornega zaklada, leta 1867 pa celo vladni svetnik. V letu 1871 se je upokojil in na Dunaju tudi umrl.

Predavanje Psihofizično zdravje s Sanelo Banović

Kamra.si, 21. junij 2019 ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 27. junija 2019, ob 18. uri vabi na predavanje Psihofizično zdravje s Sanelo Banović. Posvetili se bomo psihološkemu zdravju, ki je umetnost in mistika ter pomemben del zdrave strukture osebnosti. Dober odnos do sebe in drugih vpliva na naše življenje, posebno na zdravje. Osebnostni in socialni potenciali so potrebni za vzdrževanje psihološkega zdravja in uspešno reševanje problemov. Govorila bo tudi o tehnikah sproščanja, s katerimi umirimo in skoncentriramo svoj um, si naberemo nove zaloge energije, s čimer si izboljšamo celotno počutje. V primeru slabega vremena, bo predavanje v Domu kulture.
Robin

Robin

UKM, 20. junij 2019 ― Itzkoff, Dave Cobiss ID= 96802049   Biografije Založba:  PAN Letnica:  2018 Področje:  Biografika

Simon Jenko: pesnik Sorškega polja : razstava ob 150. obletnici smrti

Kamra.si, 20. junij 2019 ― Simon Jenko (1835-1869) je literarno ustvarjal že v dijaških letih, vendar je številne zgodnje pesmi sam uničil. Kasneje je svoje pesmi objavljal v različnih leposlovnih listih, leta 1865 pa je svojo poezijo izdal v zbirki Pesmi. Razstava, ki smo jo v Slovanski knjižnici posvetili 150. obletnici smrti slovenskega pesnika in prozaista, je na ogled v 2. nadstropju Slovanske knjižnice med 17. 6. in 6. 7. 2019. Avtorica razstave je bibliotekarka Erika Marolt.

20. junija 1994 je umrla Julija Bračič, slovenska pisateljica

Kamra.si, 20. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. junija 1994 je umrla Julija Bračič, slovenska pisateljica. Rodila se je 24. januarja 1913 v Zgornjih Poljčanah.  Zaradi slabega gmotnega položaja se je morala po nižji gimnaziji odpovedati nadaljnjemu šolanju. Službovala je kot uradnica in kasneje vodila cvetličarno v Celju. Med 2. svetovno vojno je bila zaprta in izgnana na Hrvaško, kjer je sodelovala v NOB. Po vojni je bila invalidsko upokojena. Od leta 1953 do svoje smrti je živela pri Svetem Vidu v Malinski na otoku Krku.
še novic