Mestna knjižnica Ljubljana, 25. oktober 2019 ― "Vseh 95 tez in vsaka posebej, postavlja srčno človeškost nasproti uničujočemu globalnemu hrematizmu. Tisočletno vedenje, tisočletne izkušnje človeštva se strnejo v jasno vizijo, ki peljejo ven iz nespametnega vztrajanja v »slepi ulici labirinta«". – Gabi Čačinovič Vogrinčič "V pričujoči knjigi nam Karel Gržan s tisočerih zornih kotov osvetljuje paradokse sodobnega izobraževanja. Vse podaja s toplino modreca, ki verjame v božansko naravo človeka, zato so strani knjige presvetljene z močjo ozdravitve." – Andrej Detela "Vsak človek je enkratno, neponovljivo bitje s 100% talentov. Knjiga patra Gržana je iskreno povabilo, da to razumemo in sprejmemo tudi kot temelj izobraževalnega sistema. Izobraževanja, ki odkrije to različnost in lepoto v vsakomur, jo podpre in ji pomaga, da zacveti in oplemeniti tudi vse okoli sebe." – Violeta BulcO polnovrednosti slehernika se bo prof. dr. Marko Pavliha pogovarjal s patrom dr. Karlom Gržanom ob izidu njegove nove knjige, ki je letos oktobra izšla pri založbi Sanje. V sodelovanju s Svetovnim etosom Slovenija.

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. oktober 2019 ― Evropa je v 2. svetovno vojno vstopala postopoma, ne v trenutku, kakor v veliko vojno leta 1914. Po vzponu nemškega nacionalsocialističnega gibanja na oblast januarja 1933 je uradni Berlin začel vidno rušiti versajski sistem. Najodločnejši koraki na tej poti so se dogovorili praviloma ob koncu tedna. Nemčija se je začela odkrito oboroževati, sile, ki so oblikovale versajski mir, pa so to tolerirale in polagoma začele pristajati na koncept revizije pogodb iz leta 1919. Leta 1939 revizionistični koncept ni bil več dovolj; po nemško-sovjetskem paktu se je vnela bliskovita vojna na Poljskem, ki ji je sledil spopad v Skandinaviji, na zahodu pa je prišlo do sedeče vojne.

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. oktober 2019 ― Žiga Zois (1747–1819) je pomembna oseba slovenskega zgodovine. Vplival je na številna področja slovenskega preporoda in na njihovi poti podpiral mnoge slovenske razumnike; mednje sodijo tako pomembne osebe, kot so Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik in Jernej Kopitar. Zato ga danes povezujemo predvsem z razvojem slovenske književnosti. Toda Zois ni bil samo to. Bil je bil izredno zanimiva in kompleksna osebnost, ki je posegala na številna področja, od literarnih poizkusov, ekonomije, naravoslovja in prostozidarstva. Imel je intenzivne in številne povezave s pomembnimi osebnostmi po vsej Evropi. Kdo so bili ti ljudje in kakšna je bila njihova zgodovinska vloga? Kako je bil Žiga Zois povezan z ožjo in širšo družino, in kako je bila ta vpeta v družbo? Kakšna je dediščina Žige Zoisa?

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. oktober 2019 ― Zakaj brati? Kaj brati? Kako brati? Kako literaturo analizirati? Kako o literaturi pisati? Odgovore na ta vprašanja iščemo v sproščenih pogovorih, ki jih vodi dr. Iztok Osojnik, pesnik, filozof, kritik, komparativist, zgodovinski antropolog, mednarodno uveljavljeni avtor številnih pesniških zbirk, romanov, monografij, esejev, razprav in strokovnih člankov, ki je za svoje delo prejel več domačih in tujih nagrad. Pri bralnem klubu sodelujejo tudi drugi slovenski ustvarjalci in književni prevajalci. „Prevajalec dvakrat istega ne prevede enako, ker gre za tipično ustvarjalni, in ne avtomatičen proces.“– Zdenka Škerlj Jerman Peto sezono bralnega kluba Knjiga spregovori posvečamo književnim prevajalkam in prevajalcem, ki opravljajo pomembno vlogo kulturnega posrednika oziroma prinašalca vsebin iz drugih kultur v slovenski prostor. Ob knjigah iz različnih dežel bomo s prevajalkami več generacij spregovorili o svetovih, ki se nam kažejo skozi prevode, univerzalnosti dobre literature in drugih razlogih za branje prevodne književnosti v današnjih časih. Roman kultnega britanskega pisca distopij J. G. Ballarda Potopljeni svet se dogaja v postapokaliptični prihodnosti, potem ko so se zaradi globalnega segrevanja stalili ledeniki, mesto pa je preplavila voda, ki je ustvarila svet omamno lepih, toda za življenje neprimernih močvirnih lagun. Zdesetkano človeštvo je zbežalo na sever, v nadrealistični, v prelestnih barvah prelivajoči se pokrajini pa še vztraja peščica posebnežev. Pisatelj raziskuje vplive okoljske katastrofe in ekstremnih življenjskih razmer na človeško duševnost in medčloveške odnose. Gostja: prevajalka Petra Meterc Vodi dr. Iztok Osojnik.

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. oktober 2019 ― Starokrščanska arhitektura temelji na bazilikalni osnovi: tri ali pet ladij, srednja ladja ima visok in kasetiran strop. Od 2. stoletja dalje so ohranjeni prvi spomeniki zgodnje krščanske umetnosti. Najbolj znane so katakombe, npr. Sv. Pietra in Sv. Marcellina v Rimu. Leta 323 Konstantin Veliki preseli prestolnico iz Rima v današnji Istanbul. Zlata doba Bizanca pa je čas vladavine Justinjana (527–565), ko nastane tudi znamenita Hagia Sofija (Sv. Sofija), 532-537, ena največjih arhitektur vseh časov. Konstantin sprejme krščanstvo za državno vero. Zlata doba Bizanca pa je čas vladavine Justinijana (527–565), ko nastane tudi znamenita Hagia Sofija (Sv. Sofija), 532-537, ena največjih arhitektur vseh časov. Na področju kiparstva prevladuje t.i. antimonumentalna usmeritev. Najstarejši izdelki so plitvi ali globoki reliefi ali marmorne plošče na sarkofagih oz. sami sarkofagi, na primer Sarkofag Junija Bassa. Na prednji strani so prizori iz Stare in Nove Zaveze. V srednjem veku se središče civilizacije začne pomikati od Sredozemlja proti notranjosti Evrope , v dežele, ki so bile včasih na robovih rimskega cesarstva. To je tudi čas rojstva islama (Muhamed, 6. stoletje). Arabci osvojijo severno Afriko, Španijo. Karel Veliki dobi od papeža cesarsko titulo leta 800. Vpliv Arabcev je zelo velik v srednjem veku in tudi kasneje: papir, ornament, arabeske, arabske številke, prenos grške filozofije in spisov arabskih učenjakov. Umetnost med letoma 1050 in 1200 poimenujemo romanska umetnost. Razvijala se je po celi zahodni Evropi. V tem času se poveča arhitekturna dejavnost. Cerkve so večje, glavne ladje so visoke in temačne, izstopajo z obokanimi stropi, pogostejši so tudi ornamenti. Za nemško romaniko pa je značilen t.im. Westwerk (mogočno zahodno pročelje z enim ali dvema stolpoma). Gotika se je sprva razvila na zelo majhnem prostoru: v Ile de France, torej v Parizu in okolici okoli leta 1150. V stotih letih pa se je razširila po vsej Evropi. Celo križarji so ta stil prenesl