Medobčinska matična knjižnica Žalec, 5. november 2019 ― V torek, 5. novembra 2019, je v Občinski knjižnici Prebold svoja likovna dela razstavilo 18 članov Likovne sekcije KUD Žalec. Razstava nosi naslov »V sliki me najdeš« in bo na ogled do 26. novembra 2019 v času odprtosti knjižnice. Začetki Likovne sekcije KUD Žalec segajo v leto 2001. Člani so se takrat pod imenom Foto-likovna sekcija prvič predstavili z razstavo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. 28. marca 2003 je sledila ustanovitev Likovne sekcije KUD Žalec. Takrat je štela osem članov, danes jih ima dvajset. Vedno imajo dobrega mentorja. Prvi mentor likovne ...

NUK, 5. november 2019 ― Karmela Kosovel in njen dokumentarno igrani portret Letos obeležujemo 120. obletnico rojstva Karmele Kosovel, sestre pesnika Srečka Kosovela, ki je svoj pečat v slovenski kulturni zgodovini pustila kot odlična pianistka. Rojena je bila v Sežani, odrasla v Tomaju, glasbeno izobrazbo pa je pridobivala v Ljubljani, Trstu in v Münchnu; tako v Ljubljani kot tudi v Münchnu je tudi nastopila. Umrla je leta 1990 v kraju Steinach am Brenner v Avstriji. Leta 2018 je Marko Sosič posnel dokumentarno igrani portret o Karmeli Kosovel. Dokumentarni film govori o pianistki, ki je večji del svojega življenja preživela na tujem; pripoveduje o Karmelinih ljubeznih, o slikarju Avgustu Černigoju, akademiku Josipu Vidmarju, avstrijskem slikarju in njenem možu Alfonzu Graberju ter o družbenih razmerjih v prvih desetletjih 20. stoletja. V filmu, tako režiser Marko Sosič, so želeli poudariti Karmeline življenjske odločitve. Pri pripravah in snemanju filma so sodelovali poznavalci Kosovelovih, kot so Aleš Berger, Ludwig Hartinger in tudi naš sodelavec, Marijan Rupert, sicer vodja Zbirke rokopisov, redkih in starih tiskov NUK. V NUK omenjena zbirka hrani tudi del rokopisne zapuščine Kosovelovih, ki je bila zelo pomembna za nastanek filma, saj prav pisma iz te zapuščine kot že tolikokrat doslej ponujajo odločilen vpogled v življenjske poti in odločitve posameznikov. Korespondenci se pridružujejo tudi drugi dokumenti iz zapuščine, denimo kritike in poročila njenih klavirskih nastopov. Film so predpremierno predvajali aprila 2019 v Kosovelovem domu v Sežani, junija pa tudi na prvem programu RTV Slovenija. Za ogled je na voljo v arhivu RTV Slovenija. Ogled filma v NUK Projekcija dokumentarnega portreta Karmela bo v sredo, 20. novembra 2019, ob 18. uri v čitalnici Rokopisne zbirke NUK. Spremljal jo bo pogovor z gosti, režiserjem Markom Sosičem, Alešem Bergerjem in Marijanom Rupertom iz NUK. Gosta Marko Sosič je režiser in pisatelj. Po diplomi v Zagrebu je posnel

Kamra.si, 4. november 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. novembra 1893 se je v Ljubljani rodil kipar Ivan Jurkovič. Umrl je 10. avgusta 1934 v Ljubljani. Kljub temu, da je že mlad umrl, je ustvaril nekaj vidnih stvaritev, med katerimi izstopa naturalistično zasnovan celopostavni kip Ivana Cankarja na Vrhniki, odkrit na slovesnosti 10. avgusta 1930. Oblikoval je med drugim tudi spomenik žrtvam prve svetovne vojne v Škofji Loki ter figuri dajanja in varčevanja nad vhodom v poslopje nekdanje Poštne hranilnice v Ljubljani (zdaj sedež Ministrstva RS za finance). Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Jurkovi%C4%8D_(kipar)

Kamra.si, 4. november 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. november 1918 - Avstro-Ogrska podpiše premirje z antanto  Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Prva_svetovna_vojna#11._ura_11._dan_11._mesec