Mestna knjižnica Ljubljana, 13. november 2019 ― "Ves čas po izidu zbirke me je /.../ spremljal občutek, da nekako ne sodi v prevladujočo aktualno slovensko pesniško estetiko/etiko – da je preveč tiha, da bi jo slišali, čeprav seveda ni tiha ... in da je predvsem premalo »pametna«, da bi jo »razumeli«. V tem kontekstu mi je zelo ljuba Jenkova pesem »Modrijanom«, ki po mojem mnenju nakazuje tudi na bistvo problema sprejemanja sodobne poezije oz. vsega novega,"  je ob podelitvi nagrade zapisala avtorica pesniške zbirke Krog. S pesnico, ki premišljuje, da "je poezija najskromnejši umetniški izraz človeka, a zato nič manj silovit", se bo ob branju pogovarjala kritičarka in pesnica Petra Koršič.

Mestna knjižnica Ljubljana, 13. november 2019 ― Z dr. Anito Srebnik, lektorico za nizozemski jezik in kulturo Oddelka za germanistiko z nederlandistiko in skandivanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, bo tekla beseda o specifičnosti nizozemskega jezika in njegovega poučevanja, o tem zakaj sta nizozemski jezik in književnost tako privlačna za Slovence, prav tako pa tudi nizozemska kultura in mentaliteta, ki ju zaznamujeta kultura dialoga in konsenza. Podali se bomo tudi v zgodovino, predvsem v 17. stoletje, ko je bila Nizozemska pomorska in trgovska svetovna velesila, zapuščino tega »zlatega obdobja« pa lahko vidimo in občutimo še danes. Ksenija Horvat, slovenska novinarka in televizijska voditeljica, je diplomirala iz primerjalne književnosti in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in delovala v vrsti uglednih slovenskih medijev, kot so radio Študent, Val 202, BBC in na Televiziji Slovenija, kjer je bila nekaj časa tudi urednica informativnega programa.

Mestna knjižnica Ljubljana, 13. november 2019 ― Glasbeno obdobje prve polovice 15. stoletja bi lahko imenovali tudi burgundska šola, saj so Nizozemske dežele do leta 1477 pripadale Burgundiji. Stil te šole je globoko zarezal v glasbeni razvoj Francije in Italije, kasneje tudi Nemčije in celotne Evrope, saj gre za zgodnjerenesančni slog, ki je postal temelj ne le renesanse (npr. Jacobus Gallus Carniolus), temveč tudi kasnejšega baroka (Johann Sebastian Bach) in rokokoja. Nizozemska vokalna polifonija je postala glasbeni modus vivendi, vse pa je pripeljalo do razvoja vokalnega večglasja, ki vlada na neki način v strogih kontrapunktičnih merilih še danes. Spoznali bomo nekaj pomembnih predstavnikov tega časa, med katerimi so Guillaume Dufay, Jakob Obrecht, Orlando di Lasso, Heinrich Isaac, Pierre de la Rue, Johannes Ockeghem in Josquin des Prés, spregovorili pa tudi o glasbenih oblikah, kot so motet, chanson, maša, kanon in rondo. Seveda ob glasbenih primerih in premislekih.

Mestna knjižnica Ljubljana, 13. november 2019 ― Slikar Johannes Vermeer je poleg Rembrandta van Rijna in Fransa Halsa najpomembnejši slikar 17. stoletja na Nizozemskem. Njegove podobe interierjev niso samo žanrske podobe, temveč predvsem likovno, estetsko, inovativno in tehnološko dovršene celote, ki s svojo svetlobo, barvitostjo in točkovno pikturalnostjo še danes delujejo sveže in sodobno. Skrivnost Vermeerjevih umetnin se skriva v njihovi kompozicijski brezhibnosti, fotografski percepciji, izenačevanju barve in svetlobe, opuščanju poudarjenega baročnega odnosa svetlo-temno, poudarjanju barvne entitete ter v ploskovno izvedenih detajlih. V njegovih slikah je prisotna vrhunska izvedba kot posledica uporabe številnih slikarskih slojev in dolgotrajnega slikanja. Z Vermeerjem sta posredno povezana tudi Nizozemca Piet Mondrian in Theo van Doesburg, ki v začetku 20. stoletja nadaljujeta to bistvo zreducirane in zgeometrizirane likovne izvedbe z uporabo primarne barvne lestvice ter bele in črne barve, kar opazimo tudi v Vermeerjevih slikah. Darko Slavec je diplomiral na ALU v Ljubljani in je avtor 110 samostojnih slikarskih razstav doma in v tujini, bil je tudi dolgoletni profesor na Naravoslovno-tehniški fakulteti v Ljubljani.

Mestna knjižnica Ljubljana, 13. november 2019 ― Holandski in flamski slikar je bil v času življenja zelo cenjen umetnik, občudovan od sodobnikov. Toda o njem je ohranjeno zelo malo podatkov. Potoval je po Italiji in Franciji, zelo so ga pritegnile Alpe, zlasti pa morje, ladje in pomorstvo. Sprva je živel v Antwerpnu in le zelo kratek čas v Amsterdamu. Preselil se je še v Bruselj, kjer so nastala njegova najboljša dela. Bil je miren in je malo govoril, toda v družbi je rad plašil ljudi s pripovedmi o duhovih in rad je govoril šale. Imel je dva sina, oba slikarja: Pieter II (rojen 1564), imenovan peklenski zaradi pogostih podob ognja v ozadju, je kopiral očetove slike, in Jan (1568-1625), imenovan cvetlični. Največja zbirka njegovih del je na Dunaju, saj so kar 14 njegovih del kupili Habsburžani. V njegovih delih je polno kritičnosti do časa in prostora, prisotne so raznolike in pestre ideje, filozofske misli in politične aluzije. Njegovo slikarstvo je nabito s simboliko in ekspresivnim likovnih jezikom. Veliko se je ukvarjal tudi z risbo, miniaturo in bakrorezi (grafika). Zapustil je okoli 40 slikarskih del.

Mestna knjižnica Ljubljana, 13. november 2019 ― Kaj je pravilneje: nizozemščina, holandščina ali flamščina? In kako je z angleškim »Dutch«? Zaplete se že pri poimenovanju za sam jezik, kar bomo poskušali pojasniti in se pri tem hkrati sprehoditi po poti, ki jo je nizozemščina ubirala skozi zgodovino ter se dotakniti nekaterih njenih glavnih značilnosti, predvsem v primerjavi s sorodnima nemščino in angleščino. Nizozemščino naj bi po celem svetu govorilo približno 28 milijonov ljudi. V zgodovini je Nizozemska odigrala pomembno vlogo in v 17. stoletju je bila ena najmočnejših trgovskih, pomorskih in kolonialnih velesil. Deloma bomo poskušali odgovoriti na vprašanje, kje je nizozemščina vse do današnjih dni pustila svoje sledi, pri čemer ne bomo mogli mimo njene »mlajše sestre« afrikanščine. Na koncu še na kratko pogled v prihodnost. Zakaj nizozemščina sodi med najvitalnejše jezike na svetu in kako se to odraža v razvitosti njene jezikovne infrastrukture? Dr. Anita Srebnik je lektorica za nizozemski jezik in kulturo na Oddelku za germanistiko z nederlandistiko FF Univerze v Ljubljani. Njena raziskovalna področja segajo od nizozemske leksikografije do nizozemske književnosti s poudarkom na zgodovinskih avantgardah.

Mestna knjižnica Ljubljana, 13. november 2019 ― Po osamosvojitvi Nizozemske izpod španske nadoblasti je v njeni zlati dobi na širšem prostoru vključno s flamskimi mesti nastala specifična arhitektura cvetočih trgovskih mest. V arhitekturi Amsterdama, Den Haaga, Rotterdama in tudi flamskih Bruslja, Antwerpna, Bruggea in Genta je nastala arhitektura mest, ki še danes odraža blišč in prestiž te zlate dobe poznosrednjeveške trgovine. Nizozemsko podeželsko krajino na drugi strani zaznamujejo pristne, srednjeveške vasice z znamenitimi mlini na veter, ki so danes del svetovne dediščine Unesca. Velik del nizozemske krajine je tudi zaznamovan z impresivnimi nasipi, rečnimi kanali, ki so v stoletjih iztrgali morju skoraj polovico ozemlja današnje Nizozemske. Danes sta nizozemska moderna arhitektura in design evropski fenomen inovativnih smernic in trajnostnih, okolju prijaznih idej, ki v duhu novega vseeno spoštujeta tradicijo stare arhitekturne dediščine. Aleksander S. Ostan je arhitekt in urbanist, predavatelj in publicist, fotograf in raziskovalec, ki deluje v širokem polju kulture bivanja. Predava na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, snuje, projektira, razstavlja ter objavlja v domači in tuji strokovni literaturi.

Mestna knjižnica Ljubljana, 13. november 2019 ― Nizozemska republika je bila zveza provinc, ki si je pridobila neodvisnost v boju s špansko krono. Mednarodno je bila priznana z določili vestfalskega miru 1648. V zgodovini ostaja zapisana kot zgleden primer ne velike dežele, ki s smotrno politiko ni zaznamovala samo svojega matičnega prostora, temveč tudi velik del zemeljske krogle. Toda nekoliko natančnejši pogled v zgodovino Nizozemske republike razkrije, da je bila podobno kot druge države oziroma državne skupnosti marsikdaj zelo razcepljena – celo v obdobjih ogroženosti. Kljub temu pa je obstala na političnem zemljevidu ter zapustila neizbrisen pečat v gospodarski zgodovini, umetnosti in znanosti takratne Evrope. Še v razsvetljenskem 18. stoletju je Nizozemska republika veljala za oazo svobode; na njenem ozemlju so bila tudi natisnjena nekatera dela, ki so ali bi bila drugod prepovedana.

Mestna knjižnica Ljubljana, 13. november 2019 ― Tri nizozemsko-angleške vojne (1652–54, 1665–67, 1672–74) so bile osrednji pomorski in trgovski konflikt v zgodnjenovoveški Evropi. Po sklenitvi vestfalskega miru leta 1648 so nekdanja protestantska zaveznika v več vojn spravili predvsem ekonomski interesi in protekcionistični ukrepi. Rivalstvo med najmočnejšima pomorskima velesilama je imelo daljnosežne posledice, med vojnami je opaziti tudi prve »vojne korespondente«. V tem času je cvetela umetnost na Nizozemskem, zato je ta čas pogosto označen za njeno Zlato dobo. Avtor bo spregovoril še o razvoju Nizozemske do srede 17. stoletja (boju za neodvisnost od Španije, pomoči protestantske Anglije, o razvoju njenega pomorskega imperija itd.).