Mestna knjižnica Ljubljana, 28. november 2019 ― Letos mineva 90 let od rojstva in 15 let od smrti pesnika Janeza Menarta, ki velja za »najboljšega predstavnika oblikovno tradicionalne, po vsebini pa moderne poezije romantično razklanega humanizma.« Ker je bila njegova poezija pred več kot desetletjem in pol neposreden povod za začetek delovanja zasedbe Same babe, se je skupina odločila, da se bo poetu ob tej priliki poklonila s posebnim, zelo intimnim koncertom. Člani benda so v ta namen pripravili poseben akustični program, ki bo poleg ostalih presenečenj zaobjemal tudi celoten opus njihovih lastnih uglasbitev Menartovih pesmi, tako tistih, ki so leta 2007 izšle na njihovi prvi plošči Za ljubi kruhek in njene črne, črne lase, kot tistih, ki sploh še niso bile posnete … Skupina je nastala spomladi 2003, da bi sodelovala na literarni večerji, posvečeni pesniku Janezu Menartu. Nastopila je na vseh pomembnejših šansonjerskih, etno in sorodnih festivalih v Sloveniji in izdala tri albume: zgoščenko uglasbene poezije Janeza Menarta Za ljubi kruhek in njene črne črne lase (2007), Terezijanske (2011), na kateri je predstavila avtorske pesmi, svoje videnje ljudskih pesmi in uglasbitve priznanih slovenskih pesnikov (Kajetan Kovič, Frane Milčinski – Ježek) ter po zmagovalni pesmi festivala slovenskega šansona poimenovan konceptualni in v celoti avtorski album Dobri možje (2013), ki je predstavil skupino v še bolj drzni luči kot že sicer. Po mnenju kritikov album predstavlja vzorčni primer alternativnega šansona tako na glasbeni kot na besedilni ravni (avtor besedil je Viki Baba). In če se Same babe že prej niso prav nič žanrsko omejevale, a jih je zvočno vendarle označeval »skiffle« zvok štiričlanske akustične skupine, bend zadnje čase pogosto deluje v razširjeni šestčlanski zasedbi, kar mu je omogočilo še bistveno bolj razširiti svojo zvočno sliko – vse od intimnih a cappella in akustično-minimalističnih skladb pa do polnokrvnega rocka, pogosto s primesmi jazza in funka. To je skupina dokazala ravno na novi plošči