Kamra.si, 5. december 2019 ― Muzej novejše zgodovine Celje vabi v soboto, 7. decembra 2019, ob 10. uri na Glasbeno sobotnico Slovenska ljudska glasba. Za slovensko ljudsko glasbeno izročilo je značilna predvsem raznolikost, ki so jo v preteklosti ustvarili različni vplivi kot posledico geografske lege ozemlja in zgodovinskih dogajanj. Predvsem na obmejnih območjih je ves čas prihajalo do medsebojnega vplivanja različnih etnij, kar se odraža tako v vokalni kot tudi instrumentalni glasbi. Značaj glasbe je po pokrajinah sicer različen, osnovne značilnosti večjega dela ljudskega glasbenega izročila pa imajo tudi skupne lastnosti: pretežno diatonična glasba, parni – večinoma dvo- in tridobni plesi oz. različice polk in valčkov. Manjše godčevske zasedbe so pravilo, v uporabi so bila zelo različna glasbila, vodilno vlogo je nekoč poleg pihal imela violina, pozneje jo je izpodrinila diatonična harmonika. Predstavo je zasnoval in izvaja Komorni ansambel Hiše kulture Celje, na njej pa nas bo obiskal tudi gost presenečenja. Vstopnice so na voljo v tednu pred predstavo v informacijski pisarni Muzeja novejše zgodovine Celje. Za abonma in izven.

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 5. december 2019 ― V Občinski knjižnici Braslovče bo do 6. januarja 2020 na ogled razstava likovnih del dijakov programa umetniška gimnazija – likovna smer na Gimnaziji Celje – Center. Z razstavo želijo predstaviti rezultate in proces razvoja mladih talentov na umetniškem področju, ki poteka pod budnim očesom predanih učiteljev strokovnih predmetov. Dijaki v štirih letih poleg likovne teorije spoznavajo tudi različne likovne tehnike – od risbe do kiparstva, od stripa do filma. Razstavljena dela ponujajo vpogled v metodologijo in pristope, ki mentorje in dijake vodijo po poti odkrivanja in razvoja likovnih talentov. In ...

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 3. december 2019 ― Krepko povezan z domačo savinjsko grudo, zanj je bila kot zdravilo, ponosen na svoj rod in s prefinjenim posluhom za domače običaje, navade in mišljenje. Takšen nam slika like resničnih tukajšnjih ljudi, njihovo zanesljivo kmečko modrost, povezano s krajevnimi posebnostmi. Savinjski pisatelj Janko Kač, ki so ga počastili na spominskem večeru v Občinski knjižnici Prebold 3. decembra 2019, prav na Ta veseli dan kulture, ob priložnosti, ko je Občina Prebold ponatisnila njegova knjižna dela. Prireditev je potekala v sodelovanju s KUD Svoboda Prebold, udeležila pa sta se je tudi župan ...

Kamra.si, 3. december 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. december 1919 - prvo predavanje na slovenski univerzi Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1919. Regent Aleksander Karađorđević je 23. julija 1919 podpisal »Zakon o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani«, današnji Univerzi v Ljubljani. Njene ustanovne članice so bile Filozofska fakulteta, Medicinska, Pravna, Tehniška in Teološka fakulteta.  31. avgusta 1919 je bilo s kraljevo odločbo imenovanih prvih 18 profesorjev Univerze. Za rojstni dan Univerze v Ljubljani štejemo 3. december 1919, ko je v tedanji deželni zbornici Kranjskega deželnega dvorca, kjer je še danes sedež Univerze v Ljubljani, slavist dr. France Ramovš predaval o historični gramatiki slovenskega jezika. Dogodek so v časopisu Slovenski narod opisali z naslednjimi besedami: »In napočil je dan 3. decembra 1919, zgodovinski dan za vse Slovence, za vso Jugoslavijo, ki ga je naklonila velika doba našemu malemu narodu, da nam je ustvarila v naši svobodi tudi naše ognjišče znanosti, vede in kulture, dan, ko je naša akademska omladina, zbrana v deželni zbornici poslušala od 9-ih do 10-ih dopoldne prvo predavanje v pravkar ustvarjeni slovenski univerzi.«  Rektor novoustanovljene Univerze v Ljubljani je postal Josip Plemelj, ki sodi med najpomembnejše matematike z začetka 20. stoletja. Več https://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/100_let_ul/

Kamra.si, 3. december 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. decembra 1972 je na Ptuju umrl Janez Mežan, slovenski slikar. Rodil se je 8. novembra 1897 na Spodnjem Brniku. Po maturi leta 1919 v Zavodu sv. Stanislava je leta 1924 končal študij na Akademiji za umetnost in umetno obrt v Zagrebu, kjer se je pridružil skupini umetnikov, imenovanih Četrta generacija. Od leta 1924 do 1933 deloval kot likovni pedagaog na realni gimnaziji v Mariboru, kjer je bil pobudnik in član umetniškega kluba Brazda. V letih 1933–1939 je kot profesor služboval na novomeški gimnaziji. V Novem mestu je poglobil zanimanje za aeronavtiko, o čemer priča okrog 140 ohranjenih risb in skic iz aeronavtike in aerodinamike. Po drugi svetovni vojni se je z družino preselil na Ptuj (1946–1972), kjer je bil profesor risanja na Gimnaziji Ptuj do upokojitve.