Kamra.si, 18. december 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. decembra 1863 se je rodil Franc Ferdinand (nemško Franz Ferdinand von Österreich-Este), avstrijski nadvojvoda. Umrl je  28. junija 1914 v Sarajevu.  Bil je pripadnik habsburške dinastije. Njegov oče Karl Ludvik je bil brat cesarja Franca Jožefa. Leta 1889 se je njegovo življenje dramatično spremenilo. Njegov bratranec Rudolf Habsburški, edini sin Franca Jožefa in zato prestolonaslednik, si je 30. januarja v lovski koči Mayerling vzel življenje. S tem je pravica do prestolonasledstva pripadla Karlu Ludviku, ki pa je umrl za posledicami tifusa. S tem je Franc Ferdinand postal prvi v vrsti za prestol. Pred morganatsko poroko z žensko iz zanj prenizkega stanu, češko grofico Sofijo Chotek (po poroki vojvodinjo Hohenburško), se je strinjal, da s tem njegovi bodoči otroci izgubijo pravico do prestola. Cesar Franc Jožef in večina rodbine se poroke niso udeležili. Ni se strinjal z mnogimi političnimi smernicami tedanje Avstro-Ogrske. Zavzemal se je za splošno moško volilno pravico, ki bi pomenila konec madžarske prevlade v ogrskem delu monarhije. Njegove ideje o ustanovitvi tretjega, slovanskega kraljestva, ki bi vključevalo Bosno in Hercegovino kot branik pred tistim, kar je notranje ministrstvo imelo za srbski iredentizem, so zbujale nestrinjanje pri zagovornikih in podpornikih tedanje ureditve dualizma - dvojne monarhije (Avstrije in Ogrske).

Mestna knjižnica Ljubljana, 17. december 2019 ― Osrednjo vlogo v romanu imata Ekvorna, ljubljanska boginja enakosti, vzajemne ljubezni in modrosti, ter Ivana Kobilca, najbolj znana slovenska slikarka. Ampak to še ni vse ... Zgodba se odvija v različnih časovnih obdobjih; leta 2016, kjer se pripoved osredotoča na najstnika Roka in Tino, med katerima se vname iskrica ljubezni, ter leta 1902, kjer se v središču pripovedi znajdeta genialna slovenska slikarka Ivana Kobilca in njena spremljevalka, skrivnostna lepotica Belinda z nadnaravnimi sposobnostmi. Vse omenjene literarne osebe so med potekom zgodbe priča napadom zlih črnih magov, ki želijo ustaviti boginjo Ekvorno in vzpostaviti dokončno prevlado nad svetom. Ne glede na to, da osebe živijo v različnih časovnih obdobjih, so med seboj tesno povezane in s pomočjo boginje Ekvorne, njihove voditeljice, skupaj sodelujejo v boju s temnimi silami. Glavno sporočilo romana je, da je delovanje starodavne ljubljanske boginje Ekvorne, ki je inkarnacija brezpogojne ljubezni in večnega upanja, brezmejno in nesmrtno. Brezpogojna ljubezen, ki se skriva v vsakem izmed nas, se ne podreja nikakršnim zakonitostim, temveč posega v vse pore prostora in časa in si celo v najtemnejših obdobjih življenja prizadeva vzpostaviti večni mir. Naloga vsakega človeka je, da se začne zavedati ljubezni, ki prebiva v njem, in navdahnjen s čarobno silo Ekvorne pripomore k spreminjanju sveta na boljše. Domišljijski roman Ekvorna in Ivana, ki sta ga napisala Dušan Enova in Vanja Osterc, je oktobra 2019 izšel v dveh knjigah pri založbi Primus. Pogovor bo vodila Alena Begić.

Mestna knjižnica Ljubljana, 17. december 2019 ― Zakaj brati? Kaj brati? Kako brati? Kako literaturo analizirati? Kako o literaturi pisati? Odgovore na ta vprašanja iščemo v sproščenih pogovorih, ki jih vodi dr. Iztok Osojnik, pesnik, filozof, kritik, komparativist, zgodovinski antropolog, mednarodno uveljavljeni avtor številnih pesniških zbirk, romanov, monografij, esejev, razprav in strokovnih člankov, ki je za svoje delo prejel več domačih in tujih nagrad. Pri bralnem klubu sodelujejo tudi drugi slovenski ustvarjalci in književni prevajalci. „Prevajalec dvakrat istega ne prevede enako, ker gre za tipično ustvarjalni, in ne avtomatičen proces.“– Zdenka Škerlj Jerman Peto sezono bralnega kluba Knjiga spregovori posvečamo književnim prevajalkam in prevajalcem, ki opravljajo pomembno vlogo kulturnega posrednika oziroma prinašalca vsebin iz drugih kultur v slovenski prostor. Ob knjigah iz različnih dežel bomo s prevajalkami več generacij spregovorili o svetovih, ki se nam kažejo skozi prevode, univerzalnosti dobre literature in drugih razlogih za branje prevodne književnosti v današnjih časih. Psihološki triler V temo (Anna Bolava) je stkan okoli rane, ki se nepojasnjeno pojavi na desnici zeliščarice Anne Bartákove, tik preden zaradi rekonstrukcije izgubi službo pri prevajalski agenciji v Pragi. In kakor ta rana iz poglavja v poglavje bolj zeva, tako se odpira vse več vprašanj. Zaradi rane se plasti človekovega bivanja luščijo pred bralčevimi očmi. Če smo na začetku še sredi civilizacijskega modela z začetka 21. stoletja, pa polagoma, z vse večjo protagonistkino ločenostjo od družbe, drsimo v divjino ... Gostja: prevajalka Tatjana Jamnik

Mestna knjižnica Ljubljana, 17. december 2019 ― Knjiga prikazuje preteklost mesta iz obdobja socializma, od povojnega pomanjkanja do začetkov potrošništva, gradnje blokovskih sosesk, motorizacije in modernizacije, petih ljubljanskih občin ter vse do prvih televizorjev, "fičkotov", črno belih fotografij in Jugoslavije. David Petelin je doktoriral iz zgodovine. Njegovo področje zanimanja zajema zgodovino Ljubljane, arhitekture in urbanizma, socializma in postsocializma ter sodobna vprašanja javne uprave. Dr. David Petelin je predstavnik generacije mlajših slovenskih zgodovinarjev. Njegovo osrednje polje raziskovanja in pisanja je kulturna in družbena zgodovina, arhitektura in urbanizem, vsakdanje življenje itd. Ljubljane. Leta 2016 je doktoriral z nalogo Vsakdanje življenje v Ljubljani v letih 1945 – 1965. Zaposlen je v Muzeju športa.