Stari zemljevidi slovenskega ozemlja
NUK,
22. december 2019
―
OBSEG: okoli 150 zemljevidov slovenskega ozemlja iz obdobja od 1520 do 1850. DOSTOP: Stare zemljevide slovenskega ozemlja lahko iščete po KatNUK. Gradivo se lahko uporablja v čitalnici Kartografske in slikovne zbirke. Digitalizirano in georeferencirano gradivo lahko poiščete na portalu dLib.si. INFORMACIJE: Meta Grgantov, T: 01 2001 157, dr. Renata Šolar, T: 01 2001 159
Kartografska in slikovna zbirka NUK
Turjaška 1 Soba 106 pon.-pet. 9.00-14.00; sre. 9.00-18.00 >Več...
OPIS ZBIRKE:
Jedro Zbirke starih zemljevidov Slovenskega ozemlja predstavljajo zemljevidi zgodovinsko osrednje slovenske dežele, vojvodine Kranjske, od prvih prikazov v Kozmografiji Sebastiana Münstra iz leta 1548, Valvazorjevega zemljevida Carniolia, Karstia, Histria et Windorum Marchia, vrhunskega kartografskega dosežka Janeza Dizme Florjančiča Ducatus Carnoliae do znanega Zemljovida slovenskih dežel in pokrajin Petra Kozlerja iz 1853 leta.
Najstarejši kartografski dokument, na katerem je upodobljeno slovensko ozemlje, je Peta karta Evrope v Geografiji aleksandrijskega učenjaka Klavdija Ptolemeja. Peto karto Evrope (Quinta Europe Tabula) najdemo v izredno redkem prepisu Ptolemejevih kart z začetka 16. stol., in sicer 26 latinskih rokopisnih kart, ki so dodane h komentarju švicarskega humanista Joachima Vadiana o delu rimskega geografa Pomponija Mele. Karte je narisal, okoli leta 1520, prvi lastnik knjige Libri de situ orbis tres, adiectis Joachimi Vadiani … Viennae 1518, profesor na dunajski univerzi Peter Freiländer. Po Primožu Simonitiju gre za preris Donisove tretje redakcije Ptolemejevih kart.
Lesorezni zemljevid Sclauonia oder Windisch Land sampt Dalmatia se prvič pojavlja v tretji izdaji Ptolemejeve Geografije baselskega kozmografa Sebastiana Münstra leta 1545, in sicer z latinskim naslovom Descriptio totius Illyridis. Slavni nizozemski kartograf Abraham Orteli je avtor prvega atlasa v splošno znanstvenem pomenu besede, ki je izšel leta 1570 v Antwe