Novice

knjižnice

Zdravljica: priložnostna razstava rokopisov, tiskanih in prevodnih izdaj Zdravljice dr. Franceta Prešerna

NUK, 24. januar 2020 ― Zdravljica priložnostna razstava rokopisov, tiskanih in prevodnih izdaj Zdravljice dr. Franceta Prešerna V soboto, 8. februarja 2020, na dan pesnikove smrti in slovenski kulturni praznik, vas vabimo v Veliko čitalnico Narodne in univerzitetne knjižnice, na ogled priložnostne razstave izbora rokopisov in tiskanih izdaj Zdravljice dr. Franceta Prešerna. V izjemni Plečnikovi čitalnici si boste lahko ogledali tudi izbor prevodov Zdravljice.  V letu 2020 obeležujemo 220 let od rojstva pesnika dr. Franceta Prešerna. V večni spomin Slovencev se je zapisal kot avtor mnogih pesmi, v prvi vrsti seveda s svojo Zdravljico. Našo Zdravljico. Pesem nosi globoko humanistično sporočilo, njeni svobodomiselni in svetovljanski verzi so aktualni še danes. Pesnikove ideje kot edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo, žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi, presegajo časovne in prostorske meje. Zdravljica je simbol, saj nosi sporočila dolgoletnih prizadevanj za svobodo in samostojnost. Še posebej pomembna je bila Zdravljica v prelomnih časih, najprej ob pomladi narodov 1848, ko je nastal program za združitev slovenskih pokrajin v okviru habsburškega cesarstva (Zedinjena Slovenija), nato sto let po nastanku (1944), ko je v partizanski tiskarni nastala jubilejna bibliofilska izdaja in nazadnje tudi, ko je Ustava Republike Slovenije, ki je po amandmajih k Ustavi SRS (1989) in Zakonu o himni RS (1990) določila Zdravljico kot državno himno Republike Slovenije (1991). Blizu nam je tudi danes, v skupnosti Evrope. Prešernova poezija in tudi Zdravljica je prevedena v mnoge jezike. Njeno sporočilo se širi s predvajanjem slovenske himne na državnih slovesnostih, mednarodnih kulturnih in športnih prireditvah. Upodobljena je na dvoevrskem kovancu in na spomeniku, postavljenem v čast slovenskemu predsedovanju EU 2008 pred bruseljsko palačo Justus Lipsius. Z Zdravljico tudi kandidiramo za Znak evropske dediščine (European h

Predstavitev monografije ob stoletnici Univerze v Ljubljani

NUK, 24. januar 2020 ― Predstavitev monografije ob stoletnici Univerze v Ljubljani Univerza v Ljubljani je ob jubileju stote obletnice izdala monografijo Univerza v Ljubljani 100 let 1919-2019: Svoboda duha. Monografija je v slovenskem in angleškem jeziku, predstavili pa jo bodo njeni avtorji: prof. dr. Božo Repe, prof. dr. Mladen Dolar in rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Igor Papič. V uvodu bo zbrane nagovoril Viljem Leban, ravnatelj NUK. Delo predstavlja celovit pregled stoletne zgodovine prve slovenske univerze, njen pomen za slovenski narod in državo ter razmislek o njenem sedanjem položaju in prihodnosti.   Predstavitev monografije v NUK Predstavitev monografije, posvečene stoletnici Univerze v Ljubljani, bo v četrtek, 30. januarja 2020, ob 11. uri v Rokopisni čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice  DefaultHide

Lovro Tacol: S popotovanja po Pribaltski poti

Kamra.si, 24. januar 2020 ― Dom Sv. Jožef Celje vabi v nedeljo, 26. januarja 2020, ob 16. uri na potopisno predavanje Lovra Tacola, ki bo predstavil izkušnje samotnih poti, srečevanja s seboj, pokrajino in drugimi popotniki po Pribaltski poti. ”Prvič sam na potovanju sem v 50 dneh prehodil 1200 kilometrov in povsem nepričakovano postal prvi, ki je prehodil novoustanovljeno pohodno pot. Na poti sem se napajal v pristni lepoti narave, odkrival brezmejno preprostost bivanja ter se zaupal v toplo domačnost in dobroto ljudi.” – Lovro TacolPrisrčno vabljeni! Vir: https://www.facebook.com/events/1668312519977044/

Več krajev srečanja – navajanje kvalifikatorjev v točki dostopa za srečanje

NUK, 24. januar 2020 ― sklep, sprejet na dopisni seji Komisije za katalogizacijo, ki je potekala med 18. in 23. 12. 2019 V točki dostopa za srečanje navajamo vse kraje; izjemoma pri velikem številu krajev dopustimo presojo katalogizatorju: ali navede vse kraje ali širše zemljepisno območje (pokrajino, državo) ali izpostavljeni kraj. Navodila za oblikovanje normativne točke dostopa v polju 210 v normativnem zapisu veljajo tudi za oblikovanje normativnih točk dostopa v poljih 710/711/712 v bibliografskem zapisu. Navodila za oblikovanje variantnih točk dostopa v poljih 410 v normativnem zapisu veljajo tudi za oblikovanje variantnih točk dostopa v poljih 910/911/912 in 916 v bibliografskem zapisu. Primer 1 Besedilo v bibliografskem viru: Košičevi dnevi XVI, Bogojina, Bukovnica, Filovci, Ivanci, 21. avgust - 12. september 2004 210 1 2 a Košičevi dnevi    d 16    f 2004    e Bogojina    e Bukovnica    e Filovci    e Ivanci      Op.:  V ponovljivih podpoljih 210e so navedeni štirje kraji, v katerih so potekali Košičevi dnevi.   Primer 2 Besedilo v bibliografskem viru: 29. festival gejevskega in lezbičnega filma, Ljubljana, 23. 11. - 1. 12. 2013, Slovenska kinoteka, Ljubljana, Ptuj, Celje, Koper, Maribor 210 1 2 a Festival gejevskega in lezbičnega filma    d 29    f 2013    e Ljubljana    e Ptuj    e Celje    e Koper    e Maribor      Op.:  V ponovljivih podpoljih 210e je navedenih pet krajev, v katerih je potekal festival.   Primer 3 Besedilo v bibliografskem viru: Primorska poje 83, Križ 25. marca, Podbrdo 26. marca, Prvačina 27. marca, Pivka 8. aprila, Portorož 9. aprila, Komen 10. aprila, Šempas 15. aprila, Gorica 16. aprila, Lese 17. aprila, Vipava 22. aprila, Trst 23. aprila, Idrija 24. aprila

Življenjska popotovanja: Jana Miklavčič (EU soočenja-podnebne spremembe)

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. januar 2020 ― Ozdravljena strastna nakupovalka Jana Miklavčič uživa v raziskovanju in uresničevanju tega, kako živeti z manj odpadki. K temu jo je spodbudilo predavanje Bee Johnson, začetnice »zero waste« gibanja in avtorice knjige Dom brez odpadkov. Svoje znanje z veseljem deli z vsemi, ki želijo prispevati k ustvarjanju svetlejše prihodnosti našega planeta in generacij za nami. Pogovor z gostjo bo vodila Mateja Hana Hočevar.

Koncert: Same babe

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. januar 2020 ― V poklon vélikemu pesniku, za glasbene sladokusce in vse ostale, nastop Skupine Same babe. Skupina je nastala spomladi 2003, da bi sodelovala na literarnem večeru, posvečenem pesniku Janezu Menartu. Zasedba pri svojem ustvarjanju besedila dobesedno »opremlja« z glasbo, tako da je glasbeni del nekakšno ogledalo besednemu. »Same babe so v svoj »samobabovski« teatralni, burkaški, ljudski, melodramatični, akustični post-novovalovski muzični performans najprej posvojile poezijo vélikih (Janez Menart, Fran Milčinski – Ježek …), sočasno s tem pa oblikovale glasbeno-poetično govorico, ki je morda še najbolj primerljiva vrhuncu ustvarjalnega obdobja hrvaških Haustorjev ali domačih Buldožerjev …« (Katarina Juvančič, Muska)

Pripovedovalski nastop: S pripovedjo na dan

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. januar 2020 ― Skupina pripovedovalk, ki se je srečala v pripovedovalski šoli Ane Duše, vas bo popeljala v praznični dan kulture z ljudskimi zgodbami iz vsega sveta. Mogoče vas bo katera spomnila na kakšno znano literarno delo. Imeli boste prav, saj ustvarjalci pisanih besedil včasih posežejo tudi v zakladnico pripovedovanega ljudskega izročila. Pripovedujejo: Anja Kocman, Helena Kuhar, Lea Lukan, Tanja Šincek in Angela Klančar.

Številka kot del imena korporacije

NUK, 24. januar 2020 ― sklep, sprejet na dopisni seji Komisije za katalogizacijo, ki je potekala med 18. in 23. 12. 2019 Če je številka del uradnega imena korporacije in se taka oblika imena pojavi v bibliografskem viru, številko navedemo kot del normativne točke dostopa. Kadar je glavni ali vrstilni števnik v normativni točki dostopa zapisan z arabsko številko, je priporočljivo oblikovanje variantne točke dostopa z izpisano obliko. Kadar je glavni ali vrstilni števnik v normativni točki dostopa zapisan z rimsko številko, je priporočljivo oblikovanje variantnih točk dostopa z izpisano obliko in arabsko številko. Kadar je glavni ali vrstilni števnik v normativni točki dostopa zapisan v izpisani obliki, je priporočljivo oblikovanje variantne točke dostopa z arabsko številko. Navodila za oblikovanje normativne točke dostopa v polju 210 v normativnem zapisu veljajo tudi za oblikovanje normativnih točk dostopa v poljih 710/711/712 v bibliografskem zapisu. Navodila za oblikovanje variantnih točk dostopa v poljih 410 v normativnem zapisu veljajo tudi za oblikovanje variantnih točk dostopa v poljih 910/911/912 in 916 v bibliografskem zapisu. Primer 1 Besedilo v bibliografskem viru: 12. nasprotje 210 0 2 a 12. nasprotje   c glasbena skupina   410 0 2 a Dvanajsto nasprotje   c glasbena skupina     Op.: Za obliko imena z izpisano številko oblikujemo variantno točko dostopa.   Primer 2 Besedilo v bibliografskem viru: 5 Seconds of Summer 210 0 2 a 5 Seconds of Summer   c glasbena skupina   410 0 2 a Five Seconds of Summer   c glasbena skupina     Op.: Za obliko imena z izpisano številko oblikujemo variantno točko dostopa.   Primer 3 Besedilo v bibliografskem viru: 130 let I. osnovne šole Celje 210 0 2 a I. osnovna šola Celje 410 0 2 a Prva osnovna šo

Struktura točke dostopa za sekundarne političnoteritorialne enote (PTE)

NUK, 24. januar 2020 ― sklep, sprejet na dopisni seji Komisije za katalogizacijo, ki je potekala med 18. in 23. 12. 2019 Struktura točke dostopa za sekundarne političnoteritorialne enote (PTE), ki ne delujejo neposredno pod državo, zvezno enoto ali pokrajino: 21001 aime PTE              cime nadrejene PTE, ime države  (ali zvezne enote ali pokrajine)             cvrsta PTE Navodila za oblikovanje normativne točke dostopa v polju 210 v normativnem zapisu veljajo tudi za oblikovanje normativnih točk dostopa v poljih 710/711/712 v bibliografskem zapisu. Navodila za oblikovanje variantnih točk dostopa v poljih 410 v normativnem zapisu veljajo tudi za oblikovanje variantnih točk dostopa v poljih 910/911/912 in 916 v bibliografskem zapisu. Primer 1 Besedilo v bibliografskem viru: krajevna skupnost Katarina 210 0 1 a Katarina   c Medvode, Slovenija   c krajevna skupnost      Op.:  Katarina je krajevna skupnost Občine Medvode. Ime krajevne skupnosti je navedeno kot osnovni del točke dostopa v podpolju a. V prvem podpolju c je na prvem mestu navedeno zemljepisno ime občine, za vejico sledi navedba države. Vrsta političnoteritorialne enote je kot drugi kvalifikator navedena v samostojnem podpolju c.   Primer 2 Besedilo v bibliografskem viru: krajevna skupnost Trnovec - Topol 210 0 1 a Trnovec - Topol   c Ljubljana Šiška, Slovenija   c krajevna skupnost      Op.:  Trnovec - Topol je bila krajevna skupnost v nekdanji Občini Ljubljana Šiška. Ime krajevne skupnosti je navedeno kot osnovni del točke dostopa v podpolju a. V prvem podpolju c je na prvem mestu navedeno ime občine, za vejico sledi navedba države. Vrsta političnoteritorialne enote je kot drugi kvalifikator navedena v samostojnem podpolju c.   Primer 3 Besedilo v bibliografskem viru: mestna četrt Magdalena 210 0 1 a Magdalena   c Maribor, Slovenija  

Okrajšava za izraz »elektronski -a -o«

NUK, 24. januar 2020 ― sklep, sprejet na dopisni seji Komisije za katalogizacijo, ki je potekala med 18. in 23. 12. 2019 Za izraz elektronski -a -o v bibliografskem opisu uporabimo način zapisa s predpono e-. Primeri 230 _ _ a E-knjiga   230 _ _ a E-slovar   230 _ _ a E-zbornik   230 _ _ a E-časopis   230 _ _ a E-članek   230 _ _ a E-podatkovna zbirka   DefaultHide

Naloge, vizija, poslanstvo in vrednote NUK

NUK, 24. januar 2020 ― Narodna in univerzitetna knjižnica je nacionalna knjižnica Republike Slovenije, katere temeljno poslanstvo je zbiranje in varovanje ter zagotavljanje uporabe nacionalne zbirke knjižničnega gradiva, strokovna podpora knjižnicam pri izvajanju javne službe in nacionalnemu bibliografskemu sistemu ter vključevanje v mednarodne knjižnične povezave. Knjižnica v skladu z zakonom o knjižničarstvu na podlagi posebne pogodbe med knjižnico in Univerzo v Ljubljani, v soglasju z ustanoviteljem, opravlja tudi funkcijo univerzitetne knjižnice Univerze v Ljubljani. Knjižnica na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine skrbi za Plečnikovo in drugo dediščino, ki jo ima v uporabi ali jo poseduje, ter opravlja ustrezno arhivsko dejavnost.     FUNKCIJE IN NALOGE NUK izvaja knjižnično dejavnost v okviru javne službe. Naša knjižnica zbira, obdeluje, hrani in posreduje knjižnično gradivo. Pri tem smo zavezani zagotavljanju dostopa do raznovrstnega knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij. Za iskanje gradiva in informacij izdelujemo različne knjižnične kataloge, podatkovne zbirke in druge informacijske vire, naši bibliotekarji pa posredujejo bibliografske in druge informacijske proizvode in storitve. Za dostop do gradiva, ki ga v knjižnici nimamo, sodelujemo v medknjižnični izposoji, preko katere tudi sami posredujemo svoje gradivo drugim knjižnicam. Izjemno pomembni so nam uporabniki, ki jih informacijsko opismenjujemo za samostojno uporabo informacijskih virov, hkrati pa tudi varujemo knjižnično gradivo, ki je kulturni spomenik. NUK je nacionalna knjižnica Republike Slovenije. Naša temeljna naloga je močno povezana na identiteto slovenskega naroda. V NUK zbiramo, obdelujemo, hranimo in posredujemo temeljno nacionalno zbirko Sloveniko: vse knjižnično gradivo v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev, slovenskih založb, pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti in

Prisluhnimo pravljici

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 23. januar 2020 ― Zima nas letos ne razvaja s snegom in mrazom. Zato smo v Občinski knjižnici Polzela v četrtek, 23. januarja 2020, s svojo domišljijo odpotovali v pravljični svet, da jo prikličemo. Prisluhnili smo zimski pravljici o Pihu i Puhici, zajčku in miški. Kdo pravi, da zajčki in miške ne morejo postati najboljši prijatelji? Samo kakšen nevoščljiv dihur, ki ne pozna zgodbe o Pihu in Puhici, prijateljih v dobrem in slabem. Ker snega ni in ni, smo srečanje sklenili z izdelavo svečnika z zimskim motivom, ki bo v hladnih večerih grel naša srca.

Nemirni srci – Alicia Peljhan

Mestna knjižnica Ljubljana, 23. januar 2020 ― Ko se na Dianinem ranču pojavi mlad poslovnež, Daniel García, moški, ki za bliščem in menedžerskimi uspehi pred svetom skriva svojo pravo podobo, se v njej odpre brezno dolgo potlačenih razburkanih čustev. A nič ni tako, kot je videti na prvi pogled! S prvencem Nemirni srci avtorica pričenja sago o družini Méndez Sanz, v kateri se prepletajo ljubezen, strast, erotika in kriminalna zgodba.

Obletnica požiga tržaškega Narodnega doma – dr. Borut Klabjan

Mestna knjižnica Ljubljana, 23. januar 2020 ― Letos bo minilo 100 let od fašističnega požiga tržaškega Narodnega doma, dogodka, ki je globoko zaznamoval odnose med Slovenci in Italijani v Trstu, kot tudi odnose med državama.  O zgodovinskih okoliščinah dogodka, o tem, kaj je pomenil za bogato kulturno in gospodarsko dejavnost Slovencev v Trstu in zakaj je po sto letih še vedno zelo pomembna zgodovinska prelomnica, bo spregovoril dr. Borut Klabjan, tržaški zgodovinar, ki prav zdaj pripravlja knjigo o tem dogodku. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.

Beethoven – 250 let kasneje (dr. Mitja Reichenberg)

Mestna knjižnica Ljubljana, 23. januar 2020 ― Glasbeni svet v tem letu obeležuje 250-letnico rojstva komponista, ki je v temelju spremenil tok glasbene zgodovine in se vanjo zapisal kot genialni umetnik, skladatelj in ustvarjalec novega mišljenja. Poleg glasbe je študiral tudi filozofijo, zato je njegova umetnost prežeta z idejami, v katerih najdemo mnogo več, kot le umetniški navdih. Njegov opus priča o idejah humanizma, hrepenenja, govori u mnogih osebnih dramah in zapletih, nekateri zgodovinarji pa celo menijo, da je trpel za bipolarno motnjo oziroma manično depresivno psihozo. Vse je možno, toda njegova glasba in ideje so tisto, kar šteje. V tokratnem srečanju bomo spregovorili prav o tem.

Smisel življenja – Andreja Senegačnik

Mestna knjižnica Ljubljana, 23. januar 2020 ― Življenje nas postavlja pred težke preizkušnje: smrt otroka, živčni zlom, finančna stiska, prevara s strani partnerja, izgorelost … Kako najti pot iz situacij, ki se zdijo brezizhodne in kako kljub bolečini najti smisel? V drugem delu druženja bomo iskali odgovore na nekatera ključna vprašanja našega obstoja, ki so bistvenega pomena za kakovostno in izpolnjujoče življenje.

Istomesečniki – dr. Svetlana Slapšak

Mestna knjižnica Ljubljana, 23. januar 2020 ― Svetlana Slapšak, znanstvenica, pisateljica, kritičarka, antropologinja in doktorica antičnih študij, rojena 18. januarja 1948 v Beogradu, živi in dela v Ljubljani. Je avtorica številnih del s področja antropologije, lingvistike, klasičnih študij, študij spola, balkanologije in komparatvistike. Študirala je v Beogradu, tam diplomirala iz klasične filologije, tudi magistrirala in doktorirala s temo Vukov rječnik i prevedenice sa grčkog. Leta 1986 je na Filozofski fakulteti postala docentka za srbsko in črnogorsko književnost. Objavila je več kot 50 knjig, preko 400 znanstvenih študij in preko 1000 esejev, ogromno prevajala iz latinščine, stare in nove grščine, francoščine in angleščine. Prevaja tudi iz slovenščine v srbščino. Tudi publicistično je izjemno dejavna. Prva knjiga je izšla leta 1985, Svi Grci nazad!, eseji o helenizmu u novijoj srpskoj književnosti. Omenila bi še Zelje in spolnost: iz zgodovine antropolgije hrane: študija o kultni, ritualni in kulturni vlogi zelja, 2013 istega leta Antička miturgija: žene, 2013 in Kuhinja z razgledom: eseji iz antropologije hrane, 2016 Istomesečniki 2019 roman! Bila je nominirana za Nobelovo nagrado za mir za gibanje 1000 žensk za mir, 2005, in je prejemnica naslednjih nagrad: Nagrada Miloš Crnjanski za eseje 1990 Nagrada American PEN Freedom of Expresion Award, 1993 Nagrada Helsinki Watch Award, 2000 Nagrada Helen Award, Montreal 2001 Nagrada Mirka Kovaća za knjigo esejev o hrani Leteći pilav, 2015đ Vitalova nagrada Zlata sončnica za najboljšo srbsko leposlovno knjigo leta 2016 Pogovor bo vodila Meta Kušar.

Kaj vse skriva hebrejščina? – Maja Kutin

Mestna knjižnica Ljubljana, 23. januar 2020 ― Kaj imajo skupnega besede kabala, Adam, haleluja, amen in Natanel, prvi novorojenček v Sloveniji 2020? Vse so v ivritu oziroma v hebrejščini עברית. 3000 let star semitski jezik je bil po 2000 letih obujen iz pisanega oz. svetega jezika v moderni, govorni in uradni jezik v Izraelu. Ker jezik nima samoglasnikov lahko isto zapisano besedo preberemo kot knjiga ali kot frizer. Kako torej vemo, katera je prava? Maja Kutin dobro pozna judovstvo, saj je kar nekaj časa živela v Izraelu.

Cikel češkega in slovaškega filma: slovaški sodobni kratki filmi

Mestna knjižnica Ljubljana, 23. januar 2020 ― Štirje slovaški režiserji različnih generacij in njihov avtorski pogled na Slovaško po 20-ih letih samostojnosti: od politične satire, modernistične spominske parodije, do futuristične antiutopije. Zadnji izbrani film je iz študentske produkcije in poskuša s humorno distanco raziskati skrivnostno smrt slovaškega romantika Ľ. Štúra. Častni meščan / Čestný občan; režija: Juraj Herz, 2014; 10 minutDruga možnost / Druhý pokus; režija: Peter Kerekes, 2014; 10 minutV kolesju / Rules of the game; režija: Ondrej Rudavský 2014; 10 minutPoslednji dnevi Ľudovita Štúra / Posledné dni Ľudovita Štúra; režija.: Czaba Molnár, 2011; 13 min Uvodna predstavitev filmov: Špela Sevšek Šramel V letu 2020 si bo mogoče v dvorani Slovanske knjižnice poleg čeških ogledati tudi slovaške filme, ki jih druži skupna tema – humor. Projekcije smo pripravili v sodelovanju z Veleposlaništvom Češke republike v Ljubljani, Oddelkom za slavistiko Filozofske Fakultete v Ljubljani in Kulturno-umetniškim društvom Police Dubove. Za slovenske podnapise so poskrbeli študentje Oddelka za slavistiko FF. Programtorek, 4. februar ob 19.00Adela še ni večerjala (Adéla ještě nevečeřela), 1977 krimi komedija; režija: Oldřich Lipský; 105 min torek, 22. september ob 19.00Pacho, rokovnjač iz Hyb (Pacho, hybský zbojník), 1975 komedija; režija: Martin Ťapák; 84 minut torek, 6. oktober 2020 ob 19.00Praznovanje zvončkov (Slavnosti sněženek), 1983komedija; režija: Jiří Menzel; 85 minut torek, 3. november 2020 ob 19.00Slovaški sodobni kratki filmi2011—2014; 42 minut

Afrika, dežela drugačnih dimenzij, utripa in barv – Nataša Zupanc

Mestna knjižnica Ljubljana, 23. januar 2020 ― Svoja doživetja je Nataša Zupanc opisala v svojem prvencu Oblečena v kente. Na predavanju vas bo popeljala po poteh črne celine, tja, kamor običajnim turistom ni dovoljeno. Zaupala vam bo marsikatero skrivnost, saj se je tudi sama srečevala z nadnaravnim, čarobnim in čarovniškim. Ob bogati izbiri fotografij se boste lahko za trenutek prestavili ob Atlantik in podoživljali Afriko na drugačen način.

Cikel češkega in slovaškega filma: Praznovanje zvončkov

Mestna knjižnica Ljubljana, 23. januar 2020 ― Film o nepozabnem sporu med dvema lovskima družinama zaradi ustreljenega divjega prašiča je bil posnet po motivih zgodbe Bohumila Hrabala. Nostalgična, a predvsem globoko človeška freska žanrskih zgodb in ljudi se razvija s posebnim pripovedniškim slogom pisatelja in s profesionalno tehniko režiserja. Film združuje poezijo z realističnim opisom, stilizirano pretiravanje s humornimi miniaturami in vesele dogodke z žalostnimi. Slavnosti sněženek, 1983; komedija, režija: Jiří Menzel; 85 minut; uvodna predstavitev filma: Vesna Dragar V letu 2020 si bo mogoče v dvorani Slovanske knjižnice poleg čeških ogledati tudi slovaške filme, ki jih druži skupna tema – humor. Projekcije smo pripravili v sodelovanju z Veleposlaništvom Češke republike v Ljubljani, Oddelkom za slavistiko Filozofske Fakultete v Ljubljani in Kulturno-umetniškim društvom Police Dubove. Za slovenske podnapise so poskrbeli študentje Oddelka za slavistiko FF. Programtorek, 4. februar ob 19.00Adela še ni večerjala (Adéla ještě nevečeřela), 1977 krimi komedija; režija: Oldřich Lipský; 105 min torek, 22. september ob 19.00Pacho, rokovnjač iz Hyb (Pacho, hybský zbojník), 1975 komedija; režija: Martin Ťapák; 84 minut torek, 6. oktober 2020 ob 19.00Praznovanje zvončkov (Slavnosti sněženek), 1983komedija; režija: Jiří Menzel; 85 minut torek, 3. november 2020 ob 19.00Slovaški sodobni kratki filmi2011—2014; 42 minut

V zasnežene gore (Gorazd Gorišek)

Mestna knjižnica Ljubljana, 23. januar 2020 ― Zimske gore, čeravno lepe in mogočne, so lahko tudi nevarne. Vodnik V zasnežene gore je namenjen širšemu krogu uporabnikov, zato so v večini predstavljeni lažji sredogorski vrhovi, za gorniške sladokusce pa je opisanih tudi nekaj zahtevnejših visokogorskih tur, precej tudi takšnih, katerih opisov ne boste našli v drugi literaturi. Niti pogovora med zimskimi vršaci, zanimivimi in potrebnimi izkušnjami ter nasveti za varnejše obiskovanje gora pozimi bo z avtorjem vodnika Gorazdom Goriškom in urednikom Miretom Steinbuchom pletla Zdenka Mihelič.

Biografski podatki o osebi v prevzetih normativnih zapisih

COBISS, 23. januar 2020 ― Opombe v bloku 3XX po formatu za normativne podatke COMARC/A so namenjene javnemu prikazu uporabnikom, ki do normativne baze podatkov CONOR.SI dostopajo prek skupnega kataloga slovenskih knjižnic COBISS+ (gl. sliko 1). Opombe moramo vnesti v obliki, ki je primerna za javni prikaz podatkov v slovenskem okolju. Zato: opombe morajo biti v slovenskem jeziku, pomen opomb … Preberi več "Biografski podatki o osebi v prevzetih normativnih zapisih"
še novic