Kamra.si, 13. februar 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. februarja 1931 je v Bogojini umrl Ivan Baša (madž. Bassa Iván), slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, dekan Lendave in prekmurski politični voditelj. Rodil se je 11. aprila 1875 v Beltincih.  Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju in v Lendavi, gimnazijo pa na Madžarskem, nižjo v Kőszegu, višjo pa v Szombathelyju. Zatem je stopil v tamkajšnje bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1898, nato pa nastavljen za kaplana v kraju Sveti Martin ob Rabi na Gradiščanskem. Med leti 1898 in 1902 je kaplanoval pri Svetem Juriju v Prekmurju, od 1902 do 1905 pa ponovno na Gradiščanskem, v Rohoncu. Leta 1905 je bil imenovan za župnika v Novi Gori, tri leta zatem pa je zaprosil za, tedaj izpraznjeno, mesto župnika v Bogojini. Tam je nato ostal do svoje smrti. Kmalu po prihodu v Bogojino je začel z župljani graditi novo cerkev po načrtu znanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, za kar mu pripisujejo izredne zasluge. Poleg tega je sodeloval pri ustanavljanju Kalendarja Srca Jezušovoga, Marijinega lista in Novin. Marijin list je nekaj časa tudi urejal. Sicer pa je vanj prispeval največ člankov. Leta 1928 je bil imenovan še za škofijskega duhovnega svetovalca za svojo cerkev, naslednje leto pa za upravitelja lendavske dekanije. Baši zasluge pripisujejo tako za skrb pri vzgoji duhovniških poklicev in katoliškega izobraženstva kot tudi za učno-vzgojno in narodnostno poslanstvo. Zelo pomembno delo za prekmursko pokrajino je namreč opravil s prevodom oziroma priredbo Katolicsanszkega katekizmusa za solare III. ̶ V. razreda, saj je bila ta knjiga kar nekaj desetletij skoraj edini učbenik v prekmurskih šolah v domačem jeziku. Vir: http://www.pomurci.si/osebe/ba%C5%A1a-ivan-/650/

Kamra.si, 13. februar 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. februarja 1931 je v Bogojini umrl Ivan Baša (madž. Bassa Iván), slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, dekan Lendave in prekmurski politični voditelj. Rodil se je 11. aprila 1875 v Beltincih.  Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju in v Lendavi, gimnazijo pa na Madžarskem, nižjo v Kőszegu, višjo pa v Szombathelyju. Zatem je stopil v tamkajšnje bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1898, nato pa nastavljen za kaplana v kraju Sveti Martin ob Rabi na Gradiščanskem. Med leti 1898 in 1902 je kaplanoval pri Svetem Juriju v Prekmurju, od 1902 do 1905 pa ponovno na Gradiščanskem, v Rohoncu. Leta 1905 je bil imenovan za župnika v Novi Gori, tri leta zatem pa je zaprosil za, tedaj izpraznjeno, mesto župnika v Bogojini. Tam je nato ostal do svoje smrti. Kmalu po prihodu v Bogojino je začel z župljani graditi novo cerkev po načrtu znanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, za kar mu pripisujejo izredne zasluge. Poleg tega je sodeloval pri ustanavljanju Kalendarja Srca Jezušovoga, Marijinega lista in Novin. Marijin list je nekaj časa tudi urejal. Sicer pa je vanj prispeval največ člankov. Leta 1928 je bil imenovan še za škofijskega duhovnega svetovalca za svojo cerkev, naslednje leto pa za upravitelja lendavske dekanije. Baši zasluge pripisujejo tako za skrb pri vzgoji duhovniških poklicev in katoliškega izobraženstva kot tudi za učno-vzgojno in narodnostno poslanstvo. Zelo pomembno delo za prekmursko pokrajino je namreč opravil s prevodom oziroma priredbo Katolicsanszkega katekizmusa za solare III. ̶ V. razreda, saj je bila ta knjiga kar nekaj desetletij skoraj edini učbenik v prekmurskih šolah v domačem jeziku. Vir: http://www.pomurci.si/osebe/ba%C5%A1a-ivan-/650/

Kamra.si, 11. februar 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. februarja 1952 je v Pragi umrl Matija Murko, slovenski literarni zgodovinar, etnolog, slavist in urednik. Rodil se je 10. februarja 1861 v Drstelji.  Matija Murko se je rodil v Drstelji v fari sv. Urbana. Ljudsko šolo je obiskoval doma in na Ptuju. Vse življenje je bil hvaležen, da ga je oče desetletnega vpisal v četrti razred nemške šole na Ptuju, da bi se prej in bolje naučil nemško. Nižjo gimnazijo je obiskoval na Ptuju, višjo pa v Mariboru. Bil je odličen dijak, izvrstno je odgovarjal zlasti pri slovenskem jeziku. Od tretjega razreda naprej se je preživljal popolnoma sam z majhno štipendijo in številnimi inštrukcijami. Leta 1880 je odšel na dunajsko univerzo, kjer je študiral germanistiko in slavistiko. S štipendijo dunajske univerze je leta 1887 odšel v Rusijo, kjer se je študijsko izpopolnjeval. Po vrnitvi iz Rusije je na priporočilo prosvetnega ministra Gautscha postal pri ministru za zunanje zadeve poročevalec o slovanskih listih, kjer se je dodobra seznanil z vsemi slovanskimi jeziki. Leta 1902 je postal redni profesor slovanske filologije in vodja seminarja za slavistiko na univerzi v Gradcu. Nekaj let je bil profesor slavistike v Leipzigu. Odločil se je za novo ustanovljeno stolico za južnoslovanske jezike in književnosti na Karlovi univerzi v Pragi, kjer so ga izvolili v rednega profesorja za jugoslovanske jezike in književnost. Upokojil se je leta 1931.