Novice

knjižnice

12. april 2020 - velika noč

Kamra.si, 12. april 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. april 2020 - velika noč Velika noč (Vuzem) je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih - na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja; verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa upanje na vstajenje po smrti. Velikonočne tradicije se v veliki meri od države do države razlikujejo. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovijo (pogovorno žegnajo) jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. Tudi v Sloveniji imajo določeno simboliko, suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, kruh in ostala peciva pa trnjevo krono. Na velikonočno nedeljo so v Sloveniji v navadi vstajenjske procesije, na čelu katerih nosijo kip vstalega Kristusa. Praznik sam ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. V Sloveniji prazniku rečejo tudi vuzem. Zgodnje kristjane so krščevali na predvečer velike noči in tudi danes odrasle osebe običajno krščujejo na ta praznik. Ker je Kristus vstal iz kamnitega groba podobno, kakor pišče pride iz jajca, in ker tudi krst pomeni vstop v novo življenje, je jajce znamenje Kristusovega vstajenja in hkrati tudi krsta. Izmenjavanje velikonočnih jajc oziroma pirhov izhaja že iz starih poganskih navad, denimo čaščenja boginje Eostre. Jajca predstavljajo ljubezen in prijateljstvo, pa tudi celotno stvarstvo kot kozmično jajce. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Velika_no%C4%8D 

11. april 2020 - velika sobota

Kamra.si, 11. april 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. april 2020 - velika sobota Vélika sobóta je premakljiv krščanski praznik. Praznuje se ga v soboto pred veliko nočjo. Velika sobota skupaj z velikim četrtkom in velikim petkom sestavlja velikonočno tridnevje. Velika sobota je za večino kristjanov dan čaščenja Božjega groba. V petek je Jezus Kristus umrl na križu, v soboto je mrtev ležal v grobu, v nedeljo (na veliko noč) pa je vstal od mrtvih. Zato se velika sobota zvečer nadaljuje z velikonočno vigilijo - obredom veselega pričakovanja vstajenja. Pomembna dela večernega bogoslužje sta slavje luči (luč simbolizira vstalega Kristusa) in vesela aleluja (hvalnica vstalemu Kristusu). Na veliko soboto poteka tudi več blagoslovov: blagoslov ognja, blagoslov vode in blagoslov velikonočnih jedi. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Velika_sobota Priporočamo tudi: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/velikonocne-voscilnice-z-motivi-seg-in-navad-velikega-tedna.html

11. aprila 1896 je v Žalcu umrl Janez Hausenbichler, savinjski hmeljar in politik

Kamra.si, 11. april 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. aprila 1896 je v Žalcu umrl Janez Hausenbichler, savinjski hmeljar in politik. Rodil se je 13. decembra 1838 v Žalcu.  Janezov oče je bil sin premožnejših staršev iz Šempetra v Savinjski dolini, ki so poroki z manj premožno hčerko Marijo žalskega tržana Šentaka nasprotovali, zato sta si mladoporočenca svoj dom ustvarila v Žalcu. V zakonu so se mu rodile tri hčere in sin Janez, ki je bil kot edini sin deležen še posebne skrbi staršev. Janez Hausenbichler je ljudsko šolo obiskoval v Žalcu ter končal še dva razreda takratne glavne šole v Celju. Izučil se je medičarske obrti in se štiri leta izpopolnjeval v tujini.Po smrti očeta se je vrnil domov, kjer je upravljal posestvo in odprl medičarsko obrt. Po poroki s Celjanko Elizo Zmrzlikar sta odprla še gostilno, ki je kmalu zaslovela prek meja domače doline. Njegova gostilna je postala zbirališče narodnjakov iz vse Slovenije. Bil je organizator II. Slovenskega tabora v Žalcu 6.9.1868. Pri Hausenbichlerjevih so izoblikovali zapisnik in zbirali podpise za taborski proglas. Leto kasneje je pod njegovim vodstvom začela delovati v njegovi gostilni prva čitalnica v Savinjski dolini, za katero je sam kupoval slovenske časopise. Pomagal je ustanavljati razna društva. Leta 1876 je ustanovil trško sirotišnico na Grabnu, leta 1880 pa žalsko požarno brambo in bil dolga leta njen načelnik. 

10. april 2020 - veliki petek

Kamra.si, 10. april 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. april 2020 - veliki petek Véliki pétek je premakljiv krščanski praznik. Praznuje se v petek pred veliko nočjo. Veliki petek skupaj z velikim četrtkom in veliko soboto sestavlja velikonočno tridnevje. V petek pred praznikom pashe (judovske velike noči) je dal Poncij Pilat Jezusa mučiti in križati, zato je veliki petek posvečen spominu Jezusovega trpljenja in smrti. Tega se kristjani spominjajo zlasti ob molitvi križevega pota, ki opisuje dogodke od Pilatove obsodbe do Jezusove smrti. Veliki petek je edini dan v letu, ko večina krščanskih Cerkva ne obhaja svete maše - na ta dan je samo besedno bogoslužje brez evharistične daritve. Velik del besednega bogoslužja zavzemajo slovesne prošnje in čaščenje križa. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Veliki_petek
E-pravljice

E-pravljice

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 10. april 2020 ― Albert Einstein je rekel: »Če želite, da bi bili vaši otroci pametni, jim berite pravljice« Vabimo vas v svet pravljic s pomočjo virtualne knjižnice. Ponudbo e-pravljic smo zbrali na enem mestu. Stopite skupaj z nami v svet pravljic.   E-pravljice.si Na pričujočih straneh boste našli zbirko ilustriranih pravljic, ki jih lahko prebirate on-line ali pa v ustreznem formatu prenesete na vaš računalnik oziroma pametno napravo. Vir: http://www.epravljice.si/ Lahkonočnice (www.lahkonocnice.si) Zakladnica zvočnih pravljic se predstavi Vsak otroški večer je čaroben. Takrat se svet ustavi in spregovorijo pravljice. Kratke zvočne pravljice Lahkonočnice pišejo domači avtorji, prebirajo pa stanovalci domov starejših občanov. Doma so na vaši najljubši ...

10. aprila 1863 je umrl Mihael Stojan, duhovnik, nabožni pisatelj in urednik

Kamra.si, 10. april 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. aprila 1863 je v Braslovčah umrl Mihael Stojan, duhovnik, nabožni pisatelj in urednik. Rodil se je 1. septembra 1804 na Teharjah. Mihael Stojan je bil duhovnik in nabožni pisatelj, ki se je leta 1804 na Teharjah rodil zidarju Martu Stojanu in Mariji, rojeni Makovic. Po končani teharski osnovni šoli je nekaj časa deloval kot pastir blizu Rogatca. Na pobudo teharskega duhovnika je bil poslan v nadaljnje šole, kjer je po končani gimnaziji v Celju doštudiral filozofijo v Gradcu in še leta 1830 bogoslužje v Celovcu. Kot kaplan je služboval v Trbovljah in Novi Cerkvi, kot namestnik v Mariji Reki, kot duhovnik pa na Gomilskem in v Braslovčah. Največji pečat kot duhovnik je pustil s svojim delovanjem v Braslovčah med letoma 1849 in 1863, kjer je opravljal tudi funkcijo dekana braslovške dekanije. V Braslovčah je ustanovil župnijsko knjižnico, na njegovo pobudo pa je bila braslovška cerkev obnovljena z rezbarijami in slikami znanega slikarja Matevža Langusa. V braslovški občini je opravljal tudi funkcijo okrajnega šolskega načelnika, kar je bilo v tistih časih nekaj normalnega, saj je imela duhovščina močan vpliv na izobraževanje, sami duhovniki pa so poučevali tudi verouk v šolah.  

Strokovna podpora knjižnicam

NUK, 10. april 2020 ― Strokovna podpora knjižnicam Oddelek za izobraževanje, razvoj in svetovanje, skupaj z drugimi oddelki Narodne in univerzitetne knjižnice, zagotavlja strokovno podporo razvoju slovenskih knjižnic ter svetovanje in pomoč knjižničarjem pri izvajanju knjižnične dejavnosti. Knjižnice informacije v zvezi s področji dejavnosti oddelka najdete na spletni strani Strokovna podpora knjižnicam. Vabimo vas, da nam vprašanja povezana s knjižnično dejavnostjo posredujejo prek spletnega obrazca Strokovna vprašanja.   UporabnikiKnjižničarji Images: 

IZPOSOJA GRADIVA

Knjižnica Novo Mesto, 10. april 2020 ― Spoštovani obiskovalci knjižnice, obveščamo vas, da so enote Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto odprte po rednem obratovalnem času. Uporabljate lahko vse storitve, ki jih knjižnica nudi. Za obisk knjižnice morajo obiskovalci, starejši od 12 let, izpolnjevati PCT pogoj. Do svoje najljubše knjige ali študijskega gradiva lahko pridete tudi preko spleta ali po telefonu na tel. št. 07/393 46 00 in tel. št. krajevnih knjižnic.   Za tiste, ki ne izpolnjujejo PCT pogoja, omogočamo: prevzem naročenega gradiva pri glavnem vhodu v knjižnico, knjige naročite preko spletnega servisa Moja knjižnica (rezervacija prostega gradiva), vračilo v nabiralnik za vračanje knjig pri vhodu v knjižnico, dostavo po pošti (4,30 EUR), brezplačno dostavo knjig s kolesi za prebivalce krajevnih skupnosti: Bršljin, Center, Drska, Kandija – Grm, Ločna – Mačkovec, Majde Šilc, Mestne njive, Žabja vas, knjige naročite knjige na tel. št. 07/393 46 00, izposojo e-knjig, zvočnih knjig in uporabo e-virov, ki jih nudi novomeška knjižnica, uporabo spletnih storitev knjižnice (vpis v knjižnico, podaljševanje in rezervacije gradiva, podaljšanje članstva, poravnava zamudnine) preko spletnega servisa Moja knjižnica.   Vračilo gradiva: gradivo lahko vrnete v vseh enotah Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto knjige lahko vrnete tudi po pošti, vendar pa v tem primeru prevzamete strošek poštnine   E-knjige in e-viri izpostavljamo še možnost izposoje e-knjig in uporabe drugih e-virov: PressReader - zbirka časopisov in revij z vsega sveta, Digitalna knjižnica Slovenije dLib, domoznanski portal Kamra in drugi.   Naročila za osebni prevzem ali dostavo sprejemamo: preko spletnega servisa Moja knjižnica (rezervacije prostega gradiva) mobilne aplikacije mCobiss (rezervacija prostega gradiva) na telefonski številki 07 393 46 00 ali na telefonskih številkah krajevnih knjižnic   Pred naročilom pripravite svojo člansko izkaznico in v katalogu Cobiss+ preverite naslov,

9. april 2020 - veliki četrtek

Kamra.si, 9. april 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. april 2020 - veliki četrtek Veliki četrtek je premakljiv krščanski praznik, ki je vsako leto v tednu po cvetni nedelji. Kristjani ga praznujejo na četrtek pred veliko nočjo. Veliki četrtek skupaj z velikim petkom in veliko soboto sestavlja velikonočno tridnevje. Na veliki četrtek pri dopoldanski maši škof posveti obredna olja: krstno olje, bolniško olje in sveto krizmo. Ta olja se pozneje med letom uporabljajo pri podeljevanju zakramentov krsta, birme, bolniškega maziljenja in duhovniškega posvečenja. Glavno vsebino praznika izraža večerna maša, ki je spomin na Jezusovo zadnjo večerjo. Ob ustreznem evangeljskem odlomku se kristjani spominjajo, da je Jezus v četrtek, preden je bil izdan, večerjal s svojimi učenci. Pri tej večerji je ustanovil zakrament evharistije in duhovniškega posvečenja, ter učence pozval, naj se ljubijo med seboj. V mašo je lahko vključen tudi obred umivanja nog v spomin na čas zadnje večerje, ko je Jezus umival noge apostolom s čimer je simbolično prikazal, da je služabnik ljudem. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Veliki_%C4%8Detrtek

Izposoja gradiva po pošti

Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, 8. april 2020 ― Vam je zmanjkalo dobrih knjig, morate prebrati domače branje ali pa nujno potrebujete gradivo za študij? Sedaj je poskrbljeno tudi za to! Od četrtka, 9. 4. 2020, med naše storitve uvajamo tudi izposojo in pošiljanje knjig po pošti. – Pošiljke omejujemo na paket s težo do 2 kg. – Naročila sprejemamo od ponedeljka do petka, […]

Skrbniki samostanskih knjižnic

COBISS, 8. april 2020 ―   Prepričani smo, da se tudi v srednjeveški humanistiki skrivajo spoznanja, ključna za blaginjo sodobne družbe, in jo je zato treba »odpreti« današnji pameti. Tudi v IZUM-u smo se zavedali pomena knjižničnih zbirk, ki niso vključene v COBISS in smo si prizadevali, da bi jih zajeli. Tako sva se s kolegom Srečkom Benčecem odpravila po … Preberi več "Skrbniki samostanskih knjižnic"

7. april 1927 - izglasovan zakon o poitalijančevanju priimkov

Kamra.si, 7. april 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. april 1927 - izglasovan zakon o poitalijančevanju priimkov Po prvi svetovni vojni, z novo Rapalsko mejo, so  Italiji pripadala tudi večetnična ozemlja s slovenskim in hrvaškim prebivalstvom.  Etnične majšine pa so bile za italijansko kraljestvo popolna novost. Kraljevsko-fašistična zakonodaja ni priznavala obstoja manjšin in  to načelo je izvajala represivno.  Posameznik ali skupina sta za fašistično ideologijo obstajali le, če se izenačujeta z državo.  Asimilacijski pritisk  proti slovenskemu in hrvaškemu prebivalstvu se je začel že v času liberalno-meščanskih režimov. Z nastopom fašistične oblasti pa se je asimilacija še stopnjevala.
še novic