Novice

knjižnice

Predšolska bralna značka 2020 – nov rok oddaje in spremenjen režim sprejemanja risbic

Knjižnica Logatec, 13. maj 2020 ― Sporočamo vam, da je nov rok za oddajo risbic za Predšolsko bralno značko 6. junij 2020. Zaželeno je, da risbice fotografirate in pošljete na e-mail urska.oresnik@log.sik.si. Ko oddate zadnjo risbico, nam nujno sporočite tudi naslov, na katerega bomo otroku lahko poslali priznanje. Risbice lahko oddate tudi v Knjižnici Logatec in njenih enotah (a zgolj oddate, […]

Spletni francoski literarni krožek: Frère d’âme

Mestna knjižnica Ljubljana, 12. maj 2020 ― Ker moramo ostati doma, se naš Francoski literarni krožek prav tako seli preko spleta v vaše domove! Pogovarjali se bomo o romanu Frère d’âme pisatelja Davida Diopa, ki je izšel leta 2018 in istega leta zanj dobil Goncourtovo nagrado. V času prve svetovne vojne se proti nemcem na francoski strani borita prijatelja iz otroštva Alfa Ndiaye in Mademba Diop. Slednji nekega jutra podleže tirom, Alfa pa se znajde sam sredi grozovitega pokola, v katerem se izgubi v norosti vojne in začne tudi sam pobijati nasprotnike in sejati strah. Frère d’âme je pretresljiva prvoosebna pripoved mladega senegalskega vojaka, ki ga je v času velike vojne, kot mnoge druge, Evropa izkoristila za svoje politične cilje. Povezava do dogodka: https://us04web.zoom.us/j/79899554076?pwd=UTloMnRGaEQxczBoT25CbzJFZWxpZz09Vpisna številka: 798 9955 4076Geslo: 6fuGNN V sezoni 2019/20 v sodelovanju s KUD Anarhiv (program Škratova čitalnica) poteka francoski literarni krožek, kjer se na vsakem srečanju pogovarjamo o enem izmed sodobnih romanov znanih frankofonih pisateljic in pisateljev. Beremo v izvirniku, prav tako tudi krožek praviloma poteka v francoščini, torej je namenjen vsem, ki imate solidno znanje francoskega jezika (vsaj nivo B1) in radi berete sodobno leposlovje. Francoski literarni krožek vodi mag. anglistike in francoščine, Aicha Boughazi, sofinancirata pa ga KUD Anarhiv (program Škratova čitalnica) in Mestna knjižnica Ljubljana. Zaželene so predhodne prijave na naslov: aicha.boughazi.92@gmail.com Prihajajoča srečanja: Ponedeljek, 1. 6. 2020 Les désorientés (Amin Maalouf) Ponedeljek, 29. 6. 2020 Ce que le jour doit à la nuit (Yasmina Khadra)

11. maja 1784 se je rodil Urban Jarnik, duhovnik, pisatelj, zgodovinar, etnograf, pesnik in jezikoslovec

Kamra.si, 11. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. maja 1784 se je na Potoku v Ziljski dolini na Koroškem rodil Urban Jarnik, duhovnik, pisatelj, zgodovinar, etnograf, pesnik in jezikoslovec. Umrl je 11. junija 1844 v Možberku ob Vrbskem jezeru na Koroškem.  Urban Jarnik je bil rojen kot tretji sin kmeta, gostilničarja in tovornika Janeza Jarnika, po domače Nadižarja, na Potoku pri Štefanu na Zilji. Z enajstimi leti so mladega Jarnika vpisali na gimnazijo v Celovcu, ki jo je leta 1801 z izvrstnim uspehom zaključil. Od leta 1801 do leta 1803 je študiral filozofijo na liceju v Celovcu, po tem pa nadaljeval s študijem teologije v novoustanovljenem celovškem semenišču, ki ga je od leta 1801 vodil Jurij Japelj. V šolskem letu 1804/05 se je Jarnik vpisal na teološko fakulteto graškega vseučilišča, a se je po izrecni graji krškega ordinariata spet vrnil v domače bogoslovje. V Celovcu je potem do konca študija stanoval izven semenišča. 12. oktobra 1806 je bil z dispenzo (ker še ni dopolnil predpisanih 23 let) posvečen v duhovnika ter postavljen za kaplana v Čajničah (Tultschnig), kjer je ostal tri leta. Od leta 1809 do leta 1811 je bil kaplan v Podkrnosu, nato je od aprila 1811 do marca 1818 deloval kot mestni kaplan v stolni župniji sv. Petra in Pavla v Celovcu, le eno leto (1813/4) je bil vmes »pri Fari« (sv. Egidija). Leta 1813 je dobil tudi kuratni beneficij pri cerkvi sv. Boštjana v meščanskem špitalu (Bürgerspital). 27. marca 1818 je dobil mesto župnika v Šmihelu na Gosposvetskem polju, tik ob tedanji slovensko-nemški jezikovni meji, januarja 1827 pa je dobil z odlokom ilirskega gubernija v Ljubljani deželnoknežjo župnijo v Blatogradu (Možberk, nemško Moosburg) nad Vrbskim jezerom, kjer je 11. aprila 1844 tedaj že slepi pesnik in jezikoslovec umrl.

10. maja 1896 se je v Trbovljah rodila Tončka Čeč, slovenska komunistka, partizanka, prvoborka in narodna herojinja

Kamra.si, 10. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. maja 1896 se je v Trbovljah rodila Tončka Čeč, slovenska komunistka, partizanka, prvoborka in narodna herojinja. Umrla je 3. novembra 1943 v Auschwitzu. Rojena je bila v rudarski družini v Trbovljah. Po končani osnovni šoli se je vpisala na administrativni tečaj, po prvi svetovni vojni pa se je zaposlila pri trboveljskih delavskih organizacijah in sodelovala v delavski kulturi.

8. maj - svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca

Kamra.si, 8. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. maj - svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca Rdeči križ je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena 23. oktobra 1863 v Ženevi, ko so se srečali predstavniki 16 držav in na pobudo Jeana Henrija Dunanta (1828-1910) ustanovili človekoljubno organizacijo Mednarodni Rdeči križ. Dunantu se je, ko je bil očividec bitke pri Solferinu (24. junija 1859) v Italiji, kjer je videl ranjene vojake, ki niso imeli nobene pomoči, porodila zamisel, da bi ustanovil organizacijo, ki bi nevtralno pomagala vsem ranjenim vojakom. Na njegov rojstni dan, 8. maja, obeležujemo svetovni dan Rdečega križa. Organizacija je dokončno zaživela naslednje leto, med njenimi cilji pa je bila predvsem nevtralna pomoč vsem udeležencem vojn. Simbol organizacije je postal rdeči križ na belem ozadju (obrnjena švicarska zastava), kasneje pa tudi muslimanski rdeči polmesec in Davidova zvezda. 7. decembra 2005 so države članice izglasovale uvedbo tretjega simbola, rdečega kristala, tako da se je lahko izraelska organizacija Magen David Adom vključila v Mednarodni komite Rdečega križa (ICRC), saj dotlej simbol te organizacije, rdeča Davidova zvezda, ni bil priznan kot simbol Rdečega križa. Prvi začetki rdečega križa so se sicer pojavili že tristo let pred Dunantovo zamislijo, ko se je s tovrstno humanitarno dejavnostjo na bojnih poljih ukvarjal Italijan Kamil de Lellis. Za simbol svoje dejavnosti si je že takrat izbral podobo rdečega križa. Organizacija zdaj deluje v 160 državah. V Sloveniji je bil Rdeči križ ustanovljen leta 1944. Z 8. majem se v Sloveniji pričenja teden Rdečega križa, ki vsako leto poteka od 8. do 15. maja.  Viri: https://sl.wikipedia.org/wiki/Henri_Dunant https://sl.wikipedia.org/wiki/Rde%C4%8Di_kri%C5%BE https://www.rks.si/sl/Maj_9/Zakaj_obelezujemo_svetovni_dan_Rdecega_kriza_in_Rdecega_polmeseca/

8. maj 1941 – v celjskem kapucinskem samostanu je izšla 1. št. humorističnega lista Kapucinski toti

Kamra.si, 8. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. maj 1941 – izšla je 1. številka ilegalnega humorističnega lista Kapucinski toti Nemci so v Celju v drugi polovici aprila 1941 začeli v skladu z navodilom državnega vodje SS Heinricha Himmlerja zapirati zavedne Slovence, predvsem izobražence in tiste ljudi, ki so se na Štajerskem naselili po 1914 (zlasti primorski emigranti).  Aretiranci iz celjskega področja so skozi manjše zapore v posameznih središčih regije dospeli v Celje, kjer so jih zaprli v mestno kasarno in kasneje v kapucinski samostan in Stari pisker.  V samostanu je od 8. maja in 20. junija 1941 izhajal Kapucinski toti in  v Celjskem piskru  od 1. do 5. junija 1941 Toti Stari pisker.   Oba lista dajeta dober vpogled v način življenja jetnikov in v konkretne zgodovinske podatke: številčno stanje zapornikov, datum uvedbe prisilne telovadbe, še posebej pa so zanimivi podatki, po katerih lahko slutimo, da je bila politična diferenciranost vsaj med zaprtimi v kapucinskem samostanu precejšnja. Kapucinski toti so  tiskali na opalografu, ki je bil prej last kapucinskega dijaškega konkvita in na katerem so pred vojno gojenci razmnoževali dijaški list Konviktar. Po pričevanju tedanjih zapornikov so pobudo za izdajanje lista dali zaporniki iz Laškega iz kroga dr. Franca Roša in Franja Vilharja.. Izdanih je bilo pet številk, prve štiri številke je uredil Franjo Vilhar,  zadnjo pa kapucin Jakob Sem. Vir: Kapucinski toti in Toti Stari pisker, faksimilirana izdaja ob štridesetletnici vstaje in izzida ilegalnih listov celjskih političnih zapornikov, 1981

Ljudje iz karantene, knjige pa v karanteno

COBISS, 7. maj 2020 ― Verjetno med nami ni takega junaka, ki ne bi nestrpno čakal rahljanja ukrepov, povezanih s pandemijo COVID-19, in s tem odpiranja knjižnic. V tem dneh se knjižničarji slovenskih knjižnic soočajo s količino gradiva, ki ne sme takoj nazaj na police. Koliko je tega gradiva, si drugi težko predstavljamo, še najbolj nazorno nam to pokaže fotografija … Preberi več "Ljudje iz karantene, knjige pa v karanteno"

7. maja 2018 je umrl Miki Muster (uradno Nikolaj Muster), slovenski animator, ilustrator, stripar, kipar, novinar in filmski režiser

Kamra.si, 7. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. maja 2018 je v Ljubljani umrl Miki Muster (uradno Nikolaj Muster), slovenski animator, ilustrator, stripar, kipar, novinar in filmski režiser. Rodil se je 22. novembra 1925 v Murski Soboti.  Njegova družina se je zaradi očetove zdravniške službe večkrat selila, tako da se je najprej šolal v Ljubljani, med vojno pa je gimnazijo končal v Murski Soboti. Na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani je leta 1953 diplomiral iz kiparstva. S svojim osnovnim poklicem pa se je ukvarjal le kratek čas. Med prebivalci Murske Sobote je znana njegova skulptura partizana Štefana Kovača-Marka, ki danes stoji pri gledališki dvorani. Uveljavil se je šele kot risar in karikaturist. V letih 1973 do 1990 je iz političnih razlogov zapustil Slovenijo. Živel je v Münchnu, kjer je bil sodelavec Bavaria filma. Pri ustvarjanju sta mu bila zgled Walt Disney in argentinski humoristični risar Guillermo Mordillo. Bil je avtor in režiser številnih risanih filmov za TV, sprva v Sloveniji in kasneje v Nemčiji (po vzoru Mordilla). Med televizijskimi liki, ki se jih marsikdo spomni še danes, so npr. znameniti cik-cak zajčki, reklame za visoki C in drugi, ki so jih na RTV Ljubljana predvajali vsak večer v sklopu oglasov pred poročili. V Sloveniji je prvi začel ustvarjati stripe. Najbolj znan je po likih Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje, saj ravno ti liki poosebljajo najbolj prepoznavne človeške značaje. Njegov način predstavljanja človeških vrlin in slabosti v teh in drugih stripih je nevsiljiv in razumljiv vsakomur. Ilustriral je tudi nekaj slovenskih prevodov slikanic tujih avtorjev ter slikanic slovenskih avtorjev. Občasno je za popestritev vsebine ilustriral še kakšno poljudno strokovno brošuro, npr. s področja zdravja ali osebne varnosti. 

Bibliobus je spet na poti!

Knjižnica Novo Mesto, 7. maj 2020 ― Uporabnikom potujoče knjižnice sporočamo, da bibliobus novomeške Knjižnice Mirana Jarca ponovno vozi po ustaljenem urniku. Uporabnikom potujoče knjižnice sporočamo, da bibliobus novomeške Knjižnice Mirana Jarca ponovno vozi po ustaljenem urniku. Dolenjske in belokranjske kraje po ustaljenem urniku obiskuje od ponedeljka, 11. maja 2020. Mesec april, ko ni vozil, bomo nadomestili v mesecu juliju. Na svojem postajališču boste lahko do vključno 4. junija 2020 brez zamudnine vrnili izposojene knjige v zaboj pred bibliobusom. Knjižničar vam bo po želji iz bibliobusa prinesel in izposodil izbrane knjige, samostojno pregledovanje gradiva na knjižnih policah pa zaenkrat ni možno. Obiskovalce prosimo, da pred bibliobusom vzdržujete predpisano varnostno razdaljo 2 m in se ravnate po navodilih zaposlenih ter v skladu s priporočili NIJZ in veljavnimi vladnimi ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa. Vabljeni v knjižnico na kolesih!

6. maja 1912 se je rodil duhovnik in zgodovinar Ivan Škafar

Kamra.si, 6. maj 2020 ― Iz domoznanske zbirke na današnji dan ... 6. maja 1912 se je v Beltincih rodil duhovnik in zgodovinar Ivan Škafar. Umrl je 15. februarja 1983 v Radljah ob Dravi. Ivan Škafar, rojen v Beltincih, je otroštvo do leta 1920 preživel v Združenih državah Amerike (South Bend v Indiani) in tam začel obiskovati osnovno šolo. Zatem se je družina vrnila v rodno v domovino in se nastanila v Bratoncih. Osnovno šolo je nadaljeval v Beltincih, zatem pa obiskoval realno gimnazijo v Murski Soboti, in sicer sedem razredov, osmega pa je z maturo opravil v Ljubljani leta 1931.  

Vrata knjižnice so odprta

Knjižnica Novo Mesto, 6. maj 2020 ― Vrata knjižnice so odprta Z veseljem sporočamo, da so vrata osrednje Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto vključno s krajevnimi enotami odprta. Delujemo po rednem obratovalnem času in v skladu s priporočili NIJZ. Bibliobus vozi po ustaljenem urniku od 31. avgusta 2020.   OMOGOČAMO: izposojo predhodno naročenega gradiva izposojo gradiva pri izposojevalnem pultu samostojno pregledovanje gradiva na knjižnih policah referenčno delo vračilo gradiva uporabo čitalniških prostorov   NI MOGOČE: uporabljati računalnikov   Vračilo Knjige lahko vračate v nabiralnik za vračanje gradiva pred glavnim vhodom v knjižnico ali na označene odlagalne mize na Študijskem oddelku. Vrnjene knjige grejo za 3 dni v karanteno. Za čas, ko bo vrnjeno gradivo stalo v karanteni, ne bomo obračunali zamudnine, prav tako ni bila obračunana zamudnina za čas od 13. 3. do 18. 5. Izposoja Izposoja gradiva je možna ob naročilu gradiva po telefonu, preko spletnega servisa Moja knjižnica (rezervacije prostega gradiva) ali osebno pri izposojevalnem pultu. Naročene knjige lahko osebno prevzamete na Študijskem oddelku ali Oddelku za mladino, dostavimo pa vam jih lahko tudi s kolesom ali po pošti. Hkrati je mogoče naročiti do 6 knjig. Če se odločite za osebni prevzem, je knjige potrebno prevzeti v 3 delovnih dneh od prejema našega obvestila, sicer jih vrnemo nazaj v obtok. Če naročenega gradiva ne prevzamete, vam zaračunamo 0,50 EUR na enoto gradiva. Priporočila ob vstopu v knjižnico: v knjižnico vstopajte le, če ste zdravi, upoštevajte predpisano varnostno razdaljo med obiskovalci, ki znaša 1,5 m, med obiskom knjižnice je obvezna zaščitna maska, pred in po obisku knjižnice si pri glavnem vhodu v knjižnico razkužite roke, v knjižnico vstopajte le posamično, saj je število hkratnih obiskovalcev knjižnice omejeno, če je le mogoče, uporabite brezstična plačilna sredstva. Veselimo se ponovnega srečanja z vami!  

Skrbniki samostanskih knjižnic

COBISS, 5. maj 2020 ―   Prepričani smo, da se tudi v srednjeveški humanistiki skrivajo spoznanja, ključna za blaginjo sodobne družbe, in jo je zato treba »odpreti« današnji pameti. Tudi v IZUM-u smo se zavedali pomena knjižničnih zbirk, ki niso vključene v COBISS in smo si prizadevali, da bi jih zajeli. Tako sva se s kolegom Srečkom Benčecem odpravila po … Preberi več "Skrbniki samostanskih knjižnic"

Razstava - Kartografski zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice

NUK, 5. maj 2020 ― »Dobrohotni bralec, vojvodino Kranjsko, katere deželopisno karto gledaš pred seboj, sem v desetletnem neumornem trudu, ko mi je bilo dovoljeno biti oproščen službene dolžnosti, v celoti prehodil, jo preiskal s skoraj tristotimi zemljemerskimi  opazovanji z visokih grajskih razglednih stolpov in visokih gorskih slemen in jo zdaj prikazujem v zelo razsežni obliki, da bi bila vsaj na ta način razvidna lega krajev in njihov medsebojni odnos v natančnejšem razmerju.«  Duhovnik in kartograf Janez Florjančič Dizma, 1774 Narodna in univerzitetna knjižnica v svoji zbirki hrani izjemne zaklade, ki na mnoge načine pripovedujejo zgodbe o zgodovini slovenskega naroda, kot tudi razvoju človeškega znanja in kulture. Slednje še posebno velja za kartografske mojstrovine, ki nedvomno spadajo med najlepše in vsebinsko najbogatejše dragocenosti v naši zbirki. NUK skrbi za okoli 150 zemljevidov, ki prikazujejo današnje slovensko ozemlje ali njegov del in nudijo edinstven vpogled v razumevanje zgodovine, umetnosti, znanosti in politike, kot tudi naše lastne kulturne dediščine. Pred vami je spletna razstava Kartografski zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice. Predstavlja izbor 10 zemljevidov, ki prikazujejo današnje ozemlje Slovenije ali njegove dele od srede 16. stoletja, ko nastanejo prva samostojna kartografska dela slovenskega ozemlja, do konca 19. stoletja, ko se kartografija razvije v sodobno vedo. Skozi izjemno delo, ki so ga mojstri kartografije opravljali skozi desetletja merjenj, opazovanj in izrisov, se odstira pomen zemljevida kot stičišča izrazov različnih znanj in spretnosti; kot odsev vojaških, političnih, ekonomskih, kulturnih, verskih in družbenih vzorcev in kot fenomena, ki stoji na sredi med znanostjo, tehniko in umetniškim delom.   DefaultHide

Kartografski zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice

NUK, 5. maj 2020 ―      »Dobrohotni bralec, vojvodino Kranjsko, katere deželopisno karto gledaš pred seboj, sem v desetletnem neumornem trudu, ko mi je bilo dovoljeno biti oproščen službene dolžnosti, v celoti prehodil, jo preiskal s skoraj tristotimi zemljemerskimi opazovanji z visokih grajskih razglednih stolpov in visokih gorskih slemen in jo zdaj prikazujem v zelo razsežni obliki, da bi bila vsaj na ta način razvidna lega krajev in njihov medsebojni odnos v natančnejšem razmerju ...«  Janez Dizma Florjačič pl. Grienfeld, 1744 Narodna in univerzitetna knjižnica v svoji zbirki hrani izjemne zaklade, ki na mnoge načine pripovedujejo zgodbe o zgodovini slovenskega naroda, kot tudi razvoju človeškega znanja in kulture. Slednje še posebno velja za kartografske mojstrovine, ki nedvomno spadajo med najlepše in vsebinsko najbogatejše dragocenosti v naši zbirki. NUK skrbi za okoli 150 zemljevidov iz obdobja med leti 1520 in 1850, ki prikazujejo današnje slovensko ozemlje ali njegov del in nudijo edinstven vpogled v razumevanje zgodovine, umetnosti, znanosti in politike, kot tudi naše lastne kulturne dediščine. Pred vami je spletna razstava Kartografski zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice. Predstavlja izbor 10 zemljevidov, ki prikazujejo današnje ozemlje Slovenije ali njegove dele od srede 16. stoletja, ko nastanejo prva samostojna kartografska dela slovenskega ozemlja, do konca 19. stoletja, ko se kartografija razvije v sodobno vedo. Skozi izjemno delo, ki so ga mojstri kartografije opravljali skozi desetletja merjenj, opazovanj in izrisov, se odstira pomen zemljevida kot stičišča izrazov različnih znanj in spretnosti; kot odsev vojaških, političnih, ekonomskih, kulturnih, verskih in družbenih vzorcev in kot fenomena, ki stoji na sredi med znanostjo, tehniko in umetniškim delom.   KOLOFON KARTOGRAFSKI ZAKLADI NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE spletna razstava pripravila Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, maj 2020 zanjo Viljem Leban, ravnatelj

5. maja 1809? se je na Frakolovem (domnevno) rodil Karl Friedrich Henn, zdravnik, ki je "odkril" mineralni vrelec v Radencih

Kamra.si, 5. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. maja 1809? se je na Frakolovem (domnevno) rodil Karl Friedrich Henn, zdravnik, ki je "odkril" mineralni vrelec v Radencih. Umrl je 19. junija 1877 v Rimskih Toplicah. Ime Vojničana dr. Karla Henna (priimek je večkrat zapisan tudi kot Hen) je najtesneje povezano s širom poznano mineralno vodo iz Radencev. O kraju njegovega rojstva in šolanju se v razpoložljivi literaturi pojavlja vrsta nasprotujočih si podatkov. Rojen naj bi bil v ugledni nemški družini v dvorcu Frankolovo (Sternstein), kar pa je manj verjetno, saj njegovo rojstvo ni zabeleženo v krajevni matični knjigi, prav tako ga ni najti v matičnih knjigah sosednjih župnij. Povsem mogoče zato, ker Henn v teh krajih ni bil domačin, ampak se je sem preselil šele kasneje, ko si je v dobrnskih toplicah našel delo. Po zaključeni gimnaziji, ki je ni obiskoval v Celju, je – zelo verjetno na Dunaju – študiral medicino. Kot zdraviliški zdravnik (in tudi kot vodja zdravilišč) je do leta 1844 deloval na Dobrni (hkrati je bil okrajni zdravnik v bližnjem Lembergu pri Novi Cerkvi), nato v Rimskih Toplicah in nazadnje v Laškem, kjer je bilo leta 1854 odprto zdravilišče.Poleg primarne skrbi za bolne se je ves čas svoje zdravniške kariere zelo zanimal za mineralne in termalne vrelce ter postal izvedenec v balneologiji. Analiziral je fizikalno-kemijsko sestavo voda ter objavil več sestavkov in samostojnih publikacij o zdraviliščih na Dobrni, v Rimskih Toplicah, Laškem in Radencih.Relativno mlad se je poročil z Anno Gottsberger (1809–1904). V literaturi se pojavljajo različne informacije o številu njunih otrok; nedvomno je, da se jima je v letih 1833–1844 na Dobrni rodilo sedem otrok: štirje sinovi (Sebastian Wilhelm, Friedrich Carl, Ernest Joseph in Roman Alexander) in tri hčerke (Maria Karolina, Barbara Josepha in Karolina Anna). Ni znano, kdaj je kupil posest v Vojniku, kjer se je njegova družina naposled tudi ustalila. Tu je bil po letu 1875 tudi župan.
še novic