Mestna knjižnica Ljubljana, 21. september 2020 ― V sinergijskem ciklu Ad hoc glasbena improvizacija in slika interpretirata poezijo bosta svoje pesmi interpretirala pesnica Klarisa Jovanović, nominiranka za Veroniko nagrado 2019, in pesnik Borut Gombač, Veronikin nagrajenec 2020. Glasbeni in vizualni odziv na njuno poezijo bosta v živo ustvarili glasbenica Nina Pečar in slikarka Mojca Sekulič Fo. Za dramaturgijo bo skrbela zasnovateljica projekta Petra Koršič, ki bo po dogodku vodila pogovor z ustvarjalci. Dogodek organizira Petra Koršič za KUD AAC Zrakogled, v soorganizaciji Trubarjeve hiše literature, izveden je v sklopu literarnih prireditev, ki jih podpira Javna agencija za knjigo RS. Dogodek bo organiziran v skladu in z upoštevanjem navodil in priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje Republike Slovenije za izvajanje posameznih dejavnosti z namenom preprečevanja okužbe z virusom SARS-CoV-2.

Mestna knjižnica Ljubljana, 21. september 2020 ― Kdo ne pozna nagajive čebelice Maje? Nekega dne se je izmuznila učiteljici Kasandri in se namenila odkrivat svet. Na poti jo je spremljal prestrašeni trot Vili. Med odkrivanjem širnega travnika sta naletela na nesramnega in zelo lačnega pajka ter smešno muho Ivana. Predstava je primerna za otroke od 3. leta dalje. Število obiskovalcev je omejeno na 45, zato bomo v knjižnici teden dni prej delili brezplačne vstopnice. Vstop v dvorano brez vstopnice ne bo mogoč. V primeru, da se predstave ne boste mogli udeležiti, nam to čim prej sporočite, da lahko vstopnico podelimo komu drugemu. Predstava bo v dvorani OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani. Vse obiskovalce naprošamo, da se zberejo vsaj 15 minut prej.

Kamra.si, 21. september 2020 ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vabi na ogled razstave Janez Mežan (1897-1972) / nove pridobitve ptujskega muzeja.  Na razstavi, ki bo na ogled od 25. 9.–1. 11. 2020 v Salonu umetnosti na Ptuju, si bo mogoče ogledati osem akvarelov in risb slovenskega umetnika Janeza Mežana, ki je živel in ustvarjal na Ptuju. Muzeju sta jih podarila gospa Mira Žuraj in gospod Boris Černe. Prireditve ob odprtju razstave ne bo. O umetniku:JANEZ MEŽAN (1897 Spodnji Brnik pri Cerkljah – 1972 Ptuj) Po končanem študiju na Akademiji za umetnost in umetno obrt v Zagrebu, kjer se je pridružil skupini umetnikov, imenovanih Četrta generacija, je živel in poučeval v Mariboru, kjer je bil pobudnik in član umetniškega kluba Brazda. Po drugi svetovni vojni se je naselil na Ptuju, kjer je poučeval risanje na ptujski gimnaziji do upokojitve. Mežan je bil ustvarjalen in tehnično razgiban slikar, zanimala sta ga matematika in aeronavtika. Ustvarjal je v vseh slikarskih tehnikah, tudi fresko, največjo subtilno dognanost, izpovedno moč in mojstrstvo pa je dosegel v akvarelu, kateremu se je v poznejših letih povsem posvetil.

NUK, 21. september 2020 ― Finžgar in Plečnik: prijateljstvo brez meja »Usoda je odločila, da sva si bila na Mirju soseda. Tako skromno tiho je Plečnik leta 1922 zasedel stolico Ljubljanske univerze, da res njegovi učenci in mi sosedje nismo niti slutili, kak umetnik se je naselil med nami. Prvič sem se sešel z njim, ko sem se ukvarjal s potrebno mislijo, kako bi podrl trhle deske in postavil novo ograjo med njegovim in župnijskim vrtom. Mirno me je poslušal. Nato mi je z ljubkim smehljajem rekel: ›Le poderite to revno ostarelost, toda nove ne postavljajte!‹ Zavzel sem se. On pa je resno nadaljeval: ›Čemu bi si dva soseda zapirala ljubi veter, ki mirno pihlja od soseda do soseda?‹ On me je bistro opazoval in uganil, da sem ga prišel prosit načrta za novo ograjo. Oba sva za hip umolknila. Prvi je spregovoril Plečnik: ›Moj načrt je v eni besedici: Nič! Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja.‹ Segel sem mu v roko. Tedaj je vzbrstelo najino prijateljstvo, ki se vsa leta niti trohico ni skalilo.« Močno, zaupno prijateljstvo med sosedoma, ki je pogosto preraslo tudi v kreativno sodelovanje ob Finžgarjevem pisateljskem in uredniškem delu ter sprotnih cerkvenih obveznostih, je resnično trdno in neskaljeno trajalo vse do Plečnikove smrti. Plečnik je svoje arhitekturno poslanstvo vedno utemeljeval z vero v Boga, zato mu je sosedstvo z uglednim župnikom Finžgarjem gotovo imponiralo, saj je bil tudi sam frančiškanski tretjerednik. Ohranjena korespondenca, ki se nahaja v Finžgarjevi zapuščini v Rokopisni zbirki v NUK, dokumentirano priča o njunih trdnih odnosih. Posebno zanimivi so sprotni Finžgarjevi pripisi pod Plečnikovimi pismi, saj v veliko primerih pojasnjujejo kontekst sporočila, ki ni vselej jasen iz besedila. Ob obsežni korespondenci se je ohranilo tudi precej arhitektovega originalnega gradiva, risb, klišejev, osnutkov, vinjet, ki jih je Plečnik na Finžgarjevo prošnjo – večinoma s skromnim opravičilom, da ni grafični oblikovalec – naredil za naslovnice in oblik