Novice

knjižnice

29. septembra 1928 se je v Šentjuriju pri Mirni Peči rodil Tone Pavček, pesnik, esejist, prevajalec in urednik

Kamra.si, 29. september 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. septembra 1928 se je v Šentjuriju pri Mirni Peči rodil Tone Pavček, pesnik, esejist, prevajalec in urednik.Umrl je 21. oktobra 2011.  Tone Pavček se je rodil 29. septembra leta 1928 v Šentjuriju pri Mirni Peči, kjer je živel do svojega 16. leta. Prvi razred osnovne šole je obiskoval v domačem kraju, naslednje leto pa so ga prešolali v internat k nunam v Ljubljano. V Ljubljani je končal klasično gimnazijo, se po maturi vpisal na pravno fakulteto in diplomiral leta 1954, vendar pravne službe nikoli ni opravljal. Poleg pisateljevanja je bil Pavček zelo dejaven tudi na drugih področjih. V letih 1955–1957 je bil novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, nato pa do leta 1972 novinar in urednik na RTV Slovenija. Med letoma 1963 in 1967 je bil ravnatelj Mladinskega gledališča v Ljubljani. Od leta 1972 do upokojitve leta 1990 je bil odgovorni urednik Cankarjeve založbe, od 1979 do 1983 je bil tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev. V letih 1986–1990 je bil poslanec slovenske skupščine in je na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani leta 1989 prebral Majniško deklaracijo. Leta 1996 ga je UNICEF imenoval za enega izmed svojih ambasadorjev. Od leta 2001 je bil izredni, od 2007 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Bil je pogost gost številnih literarnih večerov, bralnih značk in različnih kulturnih srečanj. Pavček je prejel tudi naziv vinski vitez, saj je vzgajal vinograd trte refošk. Leta 1953 je skupaj s Kovičem, Menartom in Zlobcem izdal Pesmi štirih. V slovenski povojni književnosti se je uveljavil kot predstavnik intimizma. V njegovi poeziji izstopa predvsem ljubezen do rodne Dolenjske, velik del svojih del pa je posvetil tudi otrokoma, Marku in Saši Pavček. Pokopan je bil z vojaškimi častmi na ljubljanskih Žalah. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_Pav%C4%8Dek

29. septembra 1547 (Alcalá de Henares, Španija) se je rodil Miguel de Cervantes Saavedra, španski pisatelj

Kamra.si, 29. september 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. septembra 1547 (Alcalá de Henares, Španija) se je rodil  Miguel de Cervantes Saavedra, španski pisatelj. Umrl je 23. aprila 1616 v Madridu. Velja za največjega pisca v španskem jeziku in enega od svetovnih utemeljiteljev romana. Njegov roman Don Kihot je preveden v več kot 140 jezikov in narečij; gre za največkrat prevedeno knjigo takoj za Biblijo. Don Kihot velja za klasiko zahodne literature in se mu velikokrat podaja naziv za prvi sodoben roman in najboljšo fantastično delo kar jih je bilo napisanih. Cervantesov vpliv na španski jezik je bil tako velik, da se jezik velikokrat imenuje la lengua de Cervantes (''Cervantesov jezik''). Miguel de Cervantes Saavedra se je rodil v Alcalá de Henares, ki je majhno špansko mesto severovzhodno od Madarida. Cervantes Saavedra se je najverjetneje rodil 29. septembra 1547, ko goduje sveti Mihael oziroma špansko Miguel. Rodil se je v revni družini skromnega podeželskega zdravnika. Bil je četrti od sedmih otrok. V mladosti je živel v Valladolidu, Madridu in Sevilli. O njegovi izobrazbi ni znanih veliko podatkov, gotovo pa je, da do univerzitetnega študija ni prišel. Doma in v Madridu je hodil v latinske šole. Pri dvaindvajsetih letih objavi svojo prvo pesem, posvečeno smrti španske kraljice Isabele, ženi Filipa II. Leta 1569 je bil prisiljen zbežati iz Castile in odšel v Rim, kjer je zaposlen kot natakar v hiši kardinala Acquavive, pri triindvajsetih pa odide v Neapelj, ki je bil pod špansko oblastjo, in se priključi vojski. Sodeluje v pomorski bitki pri Lepantu, kjer krščanske dežele premagajo Turke. Tam je bil hudo ranjen v roko, ki se mu kasneje posuši, kljub temu pa se izkaže kot dober vojščak in dobi vojaške zasluge, po povratku v rodno Španijo pa bi ga zaradi tega čakalo manjše bogastvo. Leta 1575 ladjo, na kateri je služil, napadejo pirati in ga kot ujetnika odpeljejo v Alžirijo. Tam preživi 5 let ujetništva, saj ga domači zaradi pomanjkanja denarja niso mogli odkupiti. Ta leta p

29. septembra 1968 je v Adlešičih umrl Juro Adlešič, slovenski pravnik in politik

Kamra.si, 29. september 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. septembra 1968 je v Adlešičih umrl Juro Adlešič, slovenski pravnik in politik. Rodil se je 7. maja 1884 v Adlešičih.  Juro Adlešič se je rodil 7. maja 1884 v Adlešičih pri Črnomlju kot zadnji od enajstih otrok. Obiskoval je ljubljansko klasično gimnazijo, nato pa študiral pravo na Dunaju. Leta 1910 je končal študij in se nato posvetil odvetniški praksi. Leta 1918 je v Ljubljani odprl odvetniško pisarno. Ukvarjal se je predvsem z gospodarskimi in političnimi vprašanji. Pisal in objavljal je v različnih časopisih in revijah (Slovenec, Zora, Edinost, Zlata doba, Čas idr.). Blizu so mu bila tudi socialna vprašanja. Veliko se je ukvarjal s problemi izseljevanja. Pravzaprav je bil eden redkih intelektualcev pri nas, ki se je z izseljevanjem ukvarjal že pred prvo svetovno vojno.    Bil je član banovinskega sveta, predsednik slovenske sekcije Zveze mest Kraljevine Jugoslavije ter podpredsednik Orlovske zveze. 10. decembra 1935 je bil izvoljen za predsednika ljubljanske mestne občine, kot je bila tedaj poimenovana županska funkcija. Ob prihodu italijanske vojske v Ljubljano 11. aprila 1941 je okupatorju izročil mestne ključe, nato pa opravljal županoval še do 2. junija 1942, ko je zaprosil za razrešitev.   Po odstopu z županskega mesta se je umaknil v Italijo (jeseni 1942), sedem let kasneje pa emigriral v Združene države Amerike. V Kansasu je opravljal fizična dela na kmetijski farmi v lasti rojakinje iz Bele Krajine. Leta 1965 se je vrnil v Adlešiče, kjer je tri leta kasneje, 28. septembra 1968, umrl. 

Zahvala donatorjem projekta Poletavci/NajPoletavci

Knjižnica Logatec, 28. september 2020 ― V soboto, 26. septembra, smo uspešno okronali novo generacijo Poletavcev (kar 99) ter NajPoletavcev (25). Prav vsak je poleg majice in priznanja dobil v vrečki še presenečenje naših donatorjev, za kar se jim zelo lepo zahvaljujemo. Glavni nagradi sta prispevali podjetji Hervis Sports Slovenija ter Aerodium Slovenija. Vsi sodelujoči se bodo lahko okrepčali v Grajski […]

Mehurčki – Gledališče Bičikleta

Mestna knjižnica Ljubljana, 28. september 2020 ― Za uvodno uro pravljic v novi sezoni smo povabili Gledališče Bičikleta s predstavo Mehurčki. Otroške pesmice Otona Župančiča, poznane tako staršem kot otrokom, so se ujele v lutkovni čebelnjak. Z rimo prežeta in z lutkami interpretirana predstava Mehurčki otrokom približa nekatere že ponarodele pesmice Otona Župančiča. Ponese nas v svet cicibanov, ki je danes za odtenek drugačen. Število udeležencev je omejeno, prijavite se v knjižnici ali na tel. 01 308 5401.

Slovanski bralni klub: osti - Ignacy Karpowicz

Mestna knjižnica Ljubljana, 28. september 2020 ― Roman iz krogov varšavskih intelektualcev prikazuje drugačnost kot del normalnosti in predstavlja nove modele sobivanja. Je svojevrsten laboratorij, v katerem poteka neutrudno raziskovanje človeških čustev in odnosov med ljudmi. Hkrati je nazoren prikaz tega, kako lahko funkcionira vsaka možna družina in da je rešilna bilka vsaka ljubezen med dvema bitjema. Naslovne »osti«, ki so tako -osti kot ostí (ribje srti, koščičke), bralcu omogočajo »svobodno izbiro teme«, pač glede na to, kaj ga je v romanu presunilo, poiskalo, nagovorilo. Gostja tretjega srečanja v letu 2020, ki ga bo vodila slavistka Tatjana Jamnik, bo prevajalka knjige Jana Unuk. Prijave sprejemamo na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovuslovanska@mklj.si. V Slovanskem bralnem klubu izpostavljamo najimenitnejša dela slovanskih avtoric in avtorjev, ki suvereno sooblikujejo pokrajino evropske in svetovne literarne tradicije. O knjigah v sproščenih pogovorih razpravljamo z njihovimi prevajalkami in prevajalci ter ustvarjalkami in ustvarjalci. Bralni klub vodita slavistki Tatjana Jamnik in Jana Šnytová. PROGRAM ponedeljek, 1. 6. 2020, ob 20.00 (v obliki spletne konference)Newyorška trilogijaGost: avtor Iztok Osojnik ponedeljek, 21. 9. 2020, ob 18.00Stanisław Lem: SolarisGostja: prevajalka Tatjana Jamnik ponedeljek, 12. 10. 2020, ob 18.00Ignacy Karpowicz: OstiGostja: prevajalka Jana Unuk ponedeljek, 16. 11. 2020, ob 18.00Radka Denemarková: Prispevek k zgodovini radostiGostja: prevajalka Tatjana Jamnik Sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.   »Knjiga je najmočnejše orožje naroda. Narod, ki ceni knjige, hkrati ceni svojo duhovno neodvisnost, te pa ne bo izgubil, dokler bo imel svojo književnost.«Karel Čapek

Francoski literarni krožek: L'oeuvre au noir

Mestna knjižnica Ljubljana, 28. september 2020 ―  Tokrat se bomo pogovarjali o romanu L'oeuvre au noir pisateljice Marguerite Yourcenar. Opus nigrum (v fr. L’oeuvre au noir) je pripoved o življenju in smrti renesančnega zdravnika, filozofa, znanstvenika in alkimista Zena. Ob objavi leta 1968 sta se nad romanom navduševali tako javnost kakor kritiška srenja, zanj pa je Yourcenar prejela tudi pomembno francosko literarno nagrado Prix Femina. V sezoni 2020/21 v sodelovanju s KUD Anarhiv (program Škratova čitalnica) poteka francoski literarni krožek, kjer se na vsakem srečanju pogovarjamo o enem izmed sodobnih romanov znanih frankofonih pisateljic in pisateljev. Beremo v izvirniku, prav tako tudi krožek praviloma poteka v francoščini, torej je namenjen vsem, ki imate solidno znanje francoskega jezika (vsaj nivo B1) in radi berete sodobno leposlovje. Letošnja novost: namesto dveh romanov, ogled dveh filmov! Naslovi sledijo kmalu. Francoski literarni krožek vodi mag. anglistike in francoščine, Aicha Boughazi, ki je v letu 2015/2016 vodila brezplačni francoski krožek v okviru KUD Anarhiv (Škratova čitalnica) ter spomladi 2017 tudi prvo edicijo Francoskega literarnega krožka. Francoski literarni krožek sofinancirata KUD Anarhiv (program Škratova čitalnica) in Mestna knjižnica Ljubljana. Predhodne prijave na naslov: aicha.boughazi.92@gmail.com Prihajajoča srečanja: ponedeljek, 16. november: Vie mode d’emploi (George Perec) ponedeljek, 21. december: film Des vents contraires (Jalil Lespert) ponedeljek, 18. januar:: Un roman français (Frédéric Beigbeder) ponedeljek, 15. februar: Qu’Allah bénisse la France (Abd al Malik) ponedeljek, 15. marec: Mémoires d’une jeune fille rangée (Simone de Beauvoir) ponedeljek, 19. april: film La religieuse (Jacques Rivette) ponedeljek, 17. maj: La vraie vie (Adeline Dieudonné) ponedeljek, 21. junij: Texaco (Patrick Chamoiseau)

Bralne vezi

Mestna knjižnica Ljubljana, 28. september 2020 ― Turška romanopiska Elif Shafak nam v romanu Tri Evine hčere ponudi dragoceno in ganljivo zgodbo, ki v korenite preobrate sodobnega sveta vnaša žarek človeškega in osebnega. Vodi Ksenja Grešak. Število udeležencev je omejeno, prijavite se v knjižnici ali na tel.: 01 308 5401.

Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije

Kamra.si, 28. september 2020 ― Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož in Narodni muzej Slovenije vljudno vabita na predavanje KOPTSKE TKANINE IZ ZBIRKE NARODNEGA MUZEJA SLOVENIJE, ki bo v petek, 2. oktobra 2020, ob 11. uri v Slavnostni dvorani Ptujskega gradu. Predavali bodo soavtorji razstave mag. Darko Knez, mag. Miran Pflaum in Tomislav Kajfež iz Narodnega muzeja Slovenije. Med najstarejši tekstil v zbirkah Narodnega muzeja Slovenije sodijo slikovite tkanine, ki so jih med 3. in 10. stoletjem našega štetja stkali Kopti, krščansko prebivalstvo Egipta. Izdelane so iz lanu in volne, zanje pa so značilne žive barve. So eden najizrazitejših segmentov koptske umetnosti. Poleg fragmentov oblačil so se ohranili predvsem deli zastorov, pregrinjal in blazin. Koptske tkanine so dočakale današnje dni zahvaljujoč običaju, da so umrle pokopavali oblečene oziroma pokrite s tekstilnimi izdelki, ki v grobnicah in grobovih zaradi suhega podnebja niso propadli. Narodni muzej Slovenije že od leta 1890 hrani zbirko 53 koptskih tkanin, ki sodi med bolje ohranjene tovrstne zbirke v Evropi. V muzeju smo zbirko koptskih tkanin strokovno obdelali z najsodobnejšimi znanstvenimi tehnikami in metodami ter jo ovrednotili. V obliki razstave in razstavnega kataloga je bila prvič strnjeno predstavljena slovenski javnosti. Koptske tkanine so vir navdiha tudi za sodobne ustvarjalce. Spremljajoča razstava sodobnih tekstilnih in oblačilnih interpretacij KOPTI.TEX je nastala pod okriljem Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in je rezultat večmesečnega dela študentk in študentov v okviru predmetov Oblikovanje tekstilij, Oblikovanje oblačil in Razvoj oblikovanja. V konservatorsko-restavratorski delavnici za tekstil Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož smo izvedli vse potrebne konservatorske posege na koptskih tkaninah, jih zaščitili pred zunanjimi škodljivimi dejavniki in jih pripravili za ogled javnosti, kakor tudi za dolgotrajno hrambo v depoju. Dogodek bo potekal v skladu s priporoč

Ljubljana v gibljivih slikah: mesto po potresu – dr. Peter Krečič

Kamra.si, 28. september 2020 ― Spoštovani obiskovalci knjižnice v  ciklu domoznanskih večerov Ljubljana v gibljivih slikah, ki jih v Slovanski knjižnici pripravljamo že od leta 2012, se letos osredotočamo na naravne in druge nesreče, ki so skozi zgodovino doletele našo prestolnico. V torek, 29. 9. 2020, ob 19.00 bomo pozornost posvetili potresu, ki je leta 1895 močno prizadel Ljubljano. Dr. Peter Krečič, umetnostni zgodovinar, ki že desetletja preučuje življenje in delo arhitekta Jožeta Plečnika, nam bo predstavil, kako se je po potresu spremenila arhitekturna podoba našega mesta. Pred predavanjem bo ogled dela dokumentarne oddaje o posledicah potresa izpred 125-ih let, iz arhiva RTV Slovenije (Žarišče, 1995, režiser Vojko Boštjančič). V kolikor bi si želeli predavanje ogledati od doma, nas lahko v živo spremljate na FB strani Mestne knjižnice Ljubljana: https://www.facebook.com/mestna.ljubljana Ker želimo, da je obisk prireditve v knjižnici varna in prijetna izkušnja tako za obiskovalce kot za zaposlene, vas prosimo za upoštevanje javnozdravstvenih ukrepov: - v knjižnico in prireditveno dvorano vstopajte le, če ste zdravi;- obvezno si nadenite zaščitno masko in jo obdržite za ves čas trajanja prireditve;- razkužite si roke ob vstopu v dvorano;- upoštevajte predpisano medosebno varnostno razdaljo 1,5 m. Vstop je prost, število sedežev pa je omejeno.  

Življenjska popotovanja: Dimitriy Kopina – Mateja Hana Hočevar

Mestna knjižnica Ljubljana, 28. september 2020 ― Dmitriy Kopina je certificiran mednarodni trener nenasilne oz. povezovalne komunikacije - način sporazumevanja, pri katerem se človek izraža skozi svoje občutke in potrebe na način, s katerim poskrbi, da se sam v celoti izrazi, hkrati pa se oba, govorec in sogovornik počutita sprejeta, slišana in varna. Mateja Hana Hočevar se bo z gostom pogovarjala o tem, kako poslušamo s srcem in gledamo izza besed ter namesto razdora v odnose vnašamo povezanost. Število udeležencev je omejeno, prijavite se v knjižnici ali na tel. 01 308 5401.

Teden Luzofonije 2020: Jose Luis Peixoto

Mestna knjižnica Ljubljana, 28. september 2020 ― V središču literarnega srečanja bo portugalski pisatelj Jose Luis Peixoto in o njem bodo spregovorile Maria Gomes, Daniela Ribeiro, Gabriela Droga Mazovec in Barbara Juršič. Jose Luis Peixoto je književni fenomen, ki ga bralci obožujejo. Več krat nagrajeni avtor ima v slovenščino preveden roman z naslovom »Pokopališče klavirjev«. Večer bo spremljala tudi glasbena točka. Dogodek bo predvajan v živo na Facebooku profilu Trubarjeve hiše literature. Dogodek bo organiziran v skladu in z upoštevanjem navodil in priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje Republike Slovenije za izvajanje posameznih dejavnosti z namenom preprečevanja okužbe z virusom SARS-CoV-2.

ANTON PERKO, slovenski slikar v službah cesarskega dvora

Kamra.si, 28. september 2020 ― Pokrajinski muzej Celje vabi v četrtek, 1. oktobra 2020, ob 18. uri v Staro grofijo na Muzejskem trgu na odprtje nove občasne razstave posvečene skoraj pozabljenemu, na Vranskem rojenemu Antonu Perku.   Anton Perko (roj.1833, Podgrad na Vranskem – u.1905, Dubrovnik), je imel burno in uspešno kariero (slikal je bitko pri Visu l. 1866, bil je, upravitelj Hradčanov, tajnik kronske princese Štefanje in Rudolfa, in nosil naziv »komorni mornariški slikar«). Z razstavo želimo iz pozabe obuditi to zgodovinsko osebnost, ki je v 19. stol. opravljala pomembne funkcije za člane vladajoče Habsburške dinastije in je s svojim delom pustila v zgodovini vidno sled.     Avtorica razstave je Gabrijela Kovačič, kustosinja v Pokrajinskem muzeju Celje.

Katja Bogataj: Ujeti v globalnem svetu

Kamra.si, 28. september 2020 ― Medobčinski muzej Kamnik vabi v sredo, 30. septembra 2020, ob 18. uri v Galerijo Miha Maleš na odprtje fotografske razstave Katje Bogataj Ujeti v globalnem svetu.  Katja Bogataj je leta 2015 zaključila študij kiparstva z intermedijsko instalacijo pri profesorju Alenu Ožboltu na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Trenutno opravlja podiplomski študij iz kiparstva na Akademiji lepih umetnosti v Lizboni na Portugalskem. Sicer živi in dela v Žireh. Katja Bogataj je kiparka, ki se v svojem delu loteva družbeno angažiranih vsebin. To počne z natančnostjo pri realizaciji, umetniško senzibilnostjo in zavzetostjo. Nabor njenih izraznih pristopov je raznolik, kakor tudi tehnike, ki jih uporablja pri delu. Poleg klasičnega kiparstva, kjer se loteva oblikovanja kovinskih skulptur z varjenjem, se ukvarja tudi s fotografijo, videoinstalacijami, intermedijskimi postavitvami, kostumografijo in plesom. Razstava Ujeti v globalnem svetu  je serija dvaindvajsetih fotografij, ki prikazujejo moško in žensko energijo oziroma ženski in moški način bojevanja v globalnem svetu in hkrati ponazarjajo notranji svet in notranji konflikt obeh polov, moške in ženske energije. Vir: https://www.muzej-kamnik-on.net/dogodki/katja-bogataj-ujet-v-globalnem-sistemu-ona-on/

28. septembra 1870 se je v Šentvidu pri Ljubljani rodil Franc Bernik, duhovnik, pisatelj in skladatelj

Kamra.si, 28. september 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. septembra 1870 se je v Šentvidu pri Ljubljani rodil Franc Bernik, duhovnik, pisatelj in skladatelj. Umrl je 5. novembra 1948 v Domžalah. Gimnazijo in bogoslovje je dokončal v Ljubljani in bil 1894 posvečen v duhovnika. Kot župnik je med drugim služboval v Domžalah. Objavil je več spisov in skladb v Cerkvenem glasniku (1893–1901), 14 govorov v Duhovnem pastirju (1918 in 1919), v Škofijskem listu (1907) razpravo Kako snovati in voditi izobraževalna društva in izdal knjige: Spolnuj zapovedi! (dva zvezka, Domžale 1921, 1922); Zgodovina fare Domžale (Domžale 1923); Pri najboljšem prijatelju (Domžale 1924). Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Franc_Bernik Priporočamo tudi:  - https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi139575/ - Franc Bernik (osebni arhiv Vide Bajželj Dolinar)
še novic