Ko sem pogledal skozi oči begunca

Mestna knjižnica Ljubljana, 1. november 2020 ― Po petih letih in 60. ponovitvah posebne, čustvene, izkustvene in pretresljive gledališke igre društva Humanitas, »Skozi oči begunca«, vabimo na prav poseben zaključni dogodek. Z gosti bomo predstavili najlepša sporočila slovenskih otrok in mladine ljudem z begunsko izkušnjo. Spletni dogodek boste lahko spremljali preko Zooma in preko Facebook profila Trubarjeve hiše literature. Dogodek poteka v organizaciji društva Humanitas.

OBVESTILO o ponovnem odprtju vseh enot knjižnice

Knjižnica Postojna, 1. november 2020 ― Knjižnica Bena Zupančiča Postojna s ponedeljkom 2. novembra ponovno odpira vrata za uporabnike v vseh svojih enotah. S spremembo Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v RS je ponovno omogočeno izvajanje knjižnične dejavnosti, vendar se zaradi zagotavljanja varnostne razdalje omeji sočasen vstop večjega števila uporabnikov. Delovanje knjižnice želimo ohraniti še naprej in ljudem omogočiti dostop do knjižničnega gradiva, vendar moramo poslovati odgovorno do uporabnikov in zaposlenih.

31. oktobra 1889 se je v Štandrežu rodil Andrej Budal, slovenski pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec in politik

Kamra.si, 31. oktober 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. oktobra 1889 se je v Štandrežu rodil Andrej Budal, slovenski pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec in politik. Umrl je 7. junija 1972 je v Trstu. Rodil se je očetu Josipu in materi Frančiški. Po osnovni šoli v Štandrežu in Gorici je obiskoval klasično gimnazijo v Gorici, potem pa leta 1909 odšel na Dunaj, kjer je študiral romanistiko. Študij je zaključil decembra 1913, vmes pa se je eno poletje izpopolnjeval v Parizu. Poučeval je v Gorici, potem pa je med prvo svetovno vojno kot vojaški uradnik delal v Ljutomeru, Ljubljani, Trstu in Vidmu. Po vojni je delal v Idriji, kjer je spoznal Edvardo Bloudek, s katero sta se poročila in ustvarila družino. V letih, ki so sledila, je poučeval v različnih krajih: v Tolminu, Idriji, Vidmu, Perugi, Benetkah. Po vojni je bil član goriške delegacije na pariški mirovni konferenci, leta 1947 pa je postal upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Trstu (do 1959).  

30. oktobra 1994 je v Preboldu umrl Drago Kumer, pisatelj in učitelj

Kamra.si, 30. oktober 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. oktobra 1994 je v Preboldu umrl Drago Kumer, pisatelj in učitelj. Rodil se je 31. oktobra 1926 v Braslovčah. V Braslovčah je končal nižjo srednjo šolo. Zaradi težkih socialnih razmer, v katerih je odraščal, je moral že kmalu oditi od doma in se osamosvojiti. Ko je bil star 18 let, so ga prisilno mobilizirali v nemško vojsko. Kmalu je dezertiral, pobegnil in se spomladi, nekaj dni po osvoboditvi leta 1945, vrnil domov. Takoj po vojni je opravil izpite za pridobitev izobrazbe razrednega učitelja. Vmes je delal v tekstilni tovarni v Preboldu. Z januarjem 1947 je začel poučevati. Najprej v Gornjem Gradu, Solčavi, Grižah in v Preboldu. Vmes se je poročil in dobil dva sinova. Leta 1961 se je zaposlil na podružnični osnovni šoli v Gotovljah, kjer je ravnateljeval in poučeval 23 let, do upokojitve. Ob delu v šoli je vedno našel tudi čas za pisanje. Kljub temu, da so Karlekove prigode njegova edina izdana knjiga, je napisal veliko črtic, povesti, zgodb in drugih literarnih del, ki so v teh letih bogatila strani skoraj vseh slovenskih časopisov, revij in raznih monografij. Veliko njegovih zgodb, povesti, satiričnih in zbadljivih tekstov je bilo objavljenih na radiu Celje in Ljubljana (oddaja Še pomnite tovariši). Poleg pisanja se je ukvarjal tudi z igro in režijo.  Vir: http://www.celjskozasavski.si/osebe/kumer-drago/450/ Prispevala: Karmen Kreže, Medobčinska splošna knjižnica Žalec 

29. oktobra 2019 je v Novi Gorici umrl Marijan Brecelj, slovenski bibliograf, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar, slovaropisec in bibliotekar

Kamra.si, 29. oktober 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. oktobra 2019 je v Novi Gorici umrl Marijan Brecelj, slovenski bibliograf, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar, slovaropisec in bibliotekar. Rodil se je 1. maja 1931 v Ajdovščini.  Marijan Brecelj je bil knjižničar, pesnik, bibliograf, leksikograf in izdajatelj. Rodil se je v Ajdovščini, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, nato je odšel na klasično gimnazijo v Gorici, po letu 1947 je šolanje nadaljeval v novoustanovljeni gimnaziji v Šempetru pri Gorici. Že kot dijak se je aktivno udejstvoval v goriškem in novogoriškem kulturnem življenju, predvsem kot literat (Mlada setev, Vesna), a tudi kot urednik (Šestošolec). Po končani gimnaziji je nekaj časa preživel v Ljubljani, kjer je študiral slavistiko, a je študij opustil in se vrnil na Primorsko. Leta 1954 se je zaposlil v Študijski knjižnici v Novi Gorici in postal njen prvi strokovni delavec. Leta 1956 se je za nekaj mesecev zaposlil v Kopru kot ravnatelj takratne Ljudske knjižnice, se vrnil v novogoriško knjižnico in tam kot vodja študijskega oddelka ostal do leta 1978. Vse do upokojitve leta 1990 je bil nato zaposlen v knjižnici Goriškega muzeja z nazivom častni bibliotekarski sodelavec. Več kot 50 let je skrbel tudi za Škrabčevo knjižnico na Kostanjevici v Novi Gorici, in jo urejal. Bil je zunanji odbornik Društva bibliotekarjev Slovenije in od leta 1962 član uredniškega sveta revije Knjižnica.

29. oktobra 1910 je v Žalcu umrl Simon Kukec, slovenski podjetnik, pivovar in hmeljar

Kamra.si, 29. oktober 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. oktobra 1910 je v Žalcu umrl Simon Kukec, slovenski podjetnik, pivovar in hmeljar. Rodil se je 20. oktobra 1838 v Povirju pri Sežani. Po končani osnovni šoli se je zaposlil na železnici. Aktivno vojsko je služil 12 let in dosegel čin narednika. Leta 1869 se je v Trstu poročil z Ano Smolka, s katero sta imela osem otrok. V Trbovljah, kamor so se preselili leta 1880, so vzeli v zakup rudniško restavracijo. Z restavracijo sta Simon in Ana toliko zaslužila, da so se že leta 1887 preselili v Žalec. Nasproti železniške postaje je zgradil hišo, ki je dane poznana kot Kolodvorska restavracija. V Žalcu je Simon Kukec nakupil toliko nasadov hmelja, da je postal veleposestnik. Od vdove Franca Žuža je kupil bivšo pivovarno, ki jo je v letih 1891/92 povečal in povsem moderniziral ter ji dodal lastno sladarno. Avgusta leta 1889 je na dražbi kupil še pivovarno v Laškem. Obe pivovarni je združil in ju imenoval Združene pivovarne Žalec in Laški trg. Pivovarno v Žalcu je vodil sam, v Laškem pa njegov sin Edvard. Simon Kukec je tudi laško pivovarno posodobil, jo povečal in opremil z boljšimi stroji in opremo. Uvedel je strogo delitev dela po oddelkih. V Žalcu je bila pivovarna v tem času edino podjetje, v Laškem pa je bil med več nemškimi podjetniki edini Slovenec. Zaposloval je samo slovenske delavce in nameščence. Kukčevo pivo je bilo znano na Štajerskem, Kranjskem, Hrvaškem, Goriškem, v Istri, Trstu in še kje. Uveljavil je novo vrsto piva - termalno pivo. Za svoje delo je prejel kar nekaj priznanj, in sicer na Obrtni razstavi v Trbovljah leta 1887, na Spodnje-štajerski razstavi v Celju leta 1888 ter na Svetovni razstavi v Parizu leta 1900, kjer mu je priznanje podelila francoska vlada.

Petstoletnica Adama Bohoriča - zbornik povzetkov znanstvenega simpozija

Kamra.si, 28. oktober 2020 ― Le nekaj dni pred državnim praznikom Dan reformacije, ki ga praznujemo 31. oktobra od leta 1992, je Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija kot organizator skupaj s soorganizatorji v poklon prvemu slovenskemu slovničarju in protestantskemu učitelju Adamu Bohoriču (1520-1598) v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota načrtovala znanstveni simpozij Petstoletnica Adama Bohoriča.

28. oktobra 1928 je Radio Ljubljana začel redni program

Kamra.si, 28. oktober 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. oktobra 1928 je Radio Ljubljana začel  redni program. Radio Ljubljana je pričel oddajati program 28. 10. 1928, radijska postaja pa je začela delovati že 1. 9. 1928. To je bila tedaj druga radijska postaja v Kraljevini SHS (od 1929 Jugoslaviji) in podlaga za razvoj radia v Sloveniji. Največ zaslug za slovenski radio ima inženir Marij Osana (1880 - 1958), ki je gradil radijsko postajo in jo pomagal opremiti s potrebnimi aparaturami. Oddajnik, ki je bil državna last, so postavili v Domžalah. Tedaj je radio oddajal v hiši na Bleiweisovi cesti. Studio je zgradila in opremila Prosvetna zveza, ki je od Ministrstva za promet, pošto in telegraf za dobo 15 let dobila licenco za oddajanje. Gospodarske naloge je vodil radijski odsek pri Prosvetni zvezi, za program pa je skrbel programski odbor. Odprtje in začetek programa radijske postaje sta se ujemala z desetletnico razpada Avstro-Ogrske in desetletnico ustanovitve Narodnega sveta v Ljubljani. Vodja programa in radijske uprave je bil tedaj France Koblar. Znak ljubljanskega radia je postal glas kukavice. Začetni program je imel tri vsebinske sestavine: narodno-domovinsko, ljudskoprosvetno (izobraževalno) ter umetnostno. Med 1929 in 1941 je izhajal tudi tednik Radio Ljubljana, namenjen širjenju zanimanja za medij in radiofonijo. V času italijanske okupacije je italijanska radijska družba preselila radijski studio na Cankarjevo ulico, nad restavracijo Daj-dam. Domžalski oddajnik je bil uničen. Narodno domovinsko izročilo Radia Ljubljana in svobodoljubno usmeritev sta prevzeli in uveljavljali radijski postaji Kričač in Radio Osvobodilne fronte. Po prihodu partizanskih enot v Ljubljano 9. 5. 1945 se je z rednimi oddajami začel oglašati Radio svobodna Ljubljana  in jih nadaljeval kot Radio Ljubljana kot en program v trajanju do 13 ur. Med tem časom, vse od 1939 do 1952 so na Tavčarjevi 17 (Kolodvorski 1) postopno gradili novo radijsko hišo po načrtih Otona Gasparija in Tomaža Štruklja.  V
Knjižničarji Knjižnice Trbovlje priporočamo

Knjižničarji Knjižnice Trbovlje priporočamo

Knjižnica Trbovlje, 27. oktober 2020 ― Nejc Gazvoda: Sanjajo tisti, ki preveč spijo    Roman na znanstvenofantastičen način tematizira družbo, v kateri ni prostora za drugačnost. Je običajno-neobičajna zgodba o nadnaravnih mladeničih, zaprtih v ustanovo, ki jih bo pripravila na “normalno” življenje v skupnosti in jih rešila te nadnaravnosti — fantje imajo namreč sposobnost branja misli in videnja v prihodnost. Fantje se odločilo […] The post Knjižničarji Knjižnice Trbovlje priporočamo appeared first on Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje.

Knjižnica do nadaljnjega zaprta, gradivo le po pošti

Knjižnica Logatec, 27. oktober 2020 ― Spoštovani člani naše knjižnice, žal vas moramo obvestiti, da smo z Ministrstva za kulturo dobili sporočilo, da je v knjižnicah onemogočena tudi brezstična izposoja knjig. Možno je edino le pošiljanje gradiva PO POŠTI. Pošiljanje se zaračuna po veljavnem ceniku Pošte Slovenije. Če bi želeli, da vam gradivo pošljemo po pošti, nam pišite na podaljsava@log.sik.si ali […]

OBVESTILO O ZAPRTJU VSEH ENOT KNJIŽNICE

Knjižnica Postojna, 27. oktober 2020 ― Uporabnike obveščamo, da bodo vse enote knjižnice do nadaljnjega zaprte. Vabimo vas, da uporabite možnosti dostopa do e-knjig in vseh drugih e-gradiv  oziroma  podatkovnih zbirk, ki so dostopne na naši spletni strani. Izposojo knjižničnega gradiva bomo skušali urediti v prihodnjih dneh. Hkrati obveščamo, da izposojenega gradiva ni potrebno podaljševati. To pomeni, da ne bo nobenih stroškov zamudnine in vam je ne bomo zaračunavali. Zahvaljujemo se vam za razumevanje in pazite nase.

Omogočena brezstična izposoja in vračilo knjig

Knjižnica Logatec, 26. oktober 2020 ― Spoštovani člani Knjižnice Logatec, kljub temu da smo knjižnice zaprle svoja vrata, vam želimo omogočiti vračilo in izposojo gradiva. Le-to bo potekalo v Knjižnici Logatec, Rovte in Hotedršica po sledečih pravilih: gradivo lahko naročite preko sistema Cobiss, elektronskega naslova podaljsava@log.sik.si (za naročanje v podružnicah napišite v zadevo iz katere knjižnice naročate) ali preko telefona v […]

Volk, ki je hotel spremeniti barvo – Maja Šefman

Mestna knjižnica Ljubljana, 26. oktober 2020 ― Nekoč je živel volk. To je bil zelo nenavaden volk. Nikogar ni pojedel, ni se preoblekel v babico, niti ni pihal v hišice prašičkov. Kaj pa je počel? Poskusil je spremeniti svojo barvo na vse mogoče načine. Zakaj? Ker se mu je črna barva zdela žalostna. Te zanima, česa vsega se je domislil? Avtorsko pravljico Orianne Lallemand je priredila Maja Šefman, ki jo tudi pripoveduje. Ogledali si jo boste lahko na našem Facebook profilu. Pobarvaj volka tako, kot se je sam pobarval na določene dneve. Potem pobarvaj še takega, kot je bil, in čisto na koncu ga pobarvaj po svoji želji. Kateri ti je najbolj všeč?  

V spomin legendarni AKF

COBISS, 26. oktober 2020 ― Za okrajšavo AKF sem nekoč dobil dovoljenje same Aleksandre Kornhauser Frazer (26. september 192617. maj 2020), ko sem ji v šali omenil, kako njena slika na televizijskih ekranih postane miniaturna, ko morajo pod njo napisati vse njene titule, ime in oba priimka ter funkcije. Srečeval sem jo več kot pol stoletja in bil občasno tudi njen … Preberi več "V spomin legendarni AKF"

KNJIŽNICE SO ZAPRTE!

Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, 24. oktober 2020 ― Spoštovani bralci in obiskovalci knjižnice, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica (vključno z vsemi enotami Begunje, Bled, Bohinjska Bistrica, Brezje, Gorje, Kropa, Lesce, Srednja vas in Stara Fužina) je do nadaljnjega ZAPRTA. Od torka, 27. 10. 2020, dalje brezkontaktna izposoja NI več mogoča. Nudimo pa vam: – IZPOSOJA GRADIVA PO POŠTI Naročila sprejemamo le v izbranih […]

24. oktobra 1992 je v Novem mestu umrl Severin Šali, pesnik in prevajalec

Kamra.si, 24. oktober 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. oktobra 1992 je v Novem mestu umrl Severin Šali, pesnik in prevajalec. Rodil se je 22. oktobra 1911 v Podlisecu pri Dobrniču.   Osnovno šolo je obiskoval v Nemški vasi pri Trebnjem, gimnazijo pa v Varaždinu. Nato je sprva živel in delal na Hrvaškem, odločilno zanj pa je bilo, da je leta 1938 dobil službo v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani, kjer je od prodajalca v knjigarni napredoval v lektorja, knjižnega svetovalca in urednika. Že v času vojne je razvil izredno uredniško dejavnost, s katero se je ukvarjal vse življenje : leta 1943 je izbral in uredil izbor slovenskih ljudskih pesmi Peli so jih mati moja, bil je urednik znane zbirke Slovenčeva knjižnica, knjižne serije Naša knjiga, leta 1959 je prevzel vodstvo Dolenjske založbe v Novem mestu, od leta 1972 do upokojitve leta 1984 pa je bil zaposlen pri Mladinski knjigi v Ljubljani, kjer je bil eden glavnih urednikov (npr. knjižne zbirke Levstikov hram). Izbral in uredil je tudi Liriko slovenskih pesnic (1985).
še novic