Novice

knjižnice

Utrip domoznanstva: Naša krušna in vinska mati

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 3. februar ― Pravijo, da se ob kruhu in vinu odprejo ne le vrata hiše, temveč tudi vrata duše. Kot dokaz, da to drži, je Občinska knjižnica Braslovče v torek, 3. februarja 2026, v avli Doma kulture Braslovče v sklopu Utripa domoznanstva organizirala predstavitev življenjske zgodbe Rozalije Roter. Rozalijo Roter ali Pekovo Rozi pozna veliko ljudi. Ne samo v lokalnem okolju, ampak tudi širše po Spodnji Savinjski dolini – če ne osebno, pa po njenih pekovskih izdelkih. Marija Rančigaj je Rozi za njenih 80 let podarila darilni bon, s katerim ji je podarila ves ...
V beli preobleki

V beli preobleki

Knjižnica Zagorje, 2. februar ― Likovna skupina LIKI iz Kisovca vabi na razstavo slik z naslovom V beli preobleki. Razstavljena dela prikazujejo lepote zime – tišino zasneženih pokrajin, igro svetlobe na snegu ter čarobno vzdušje zimskega časa. Avtorji raziskujejo belino, mir in poetičnost narave, odete v sneg. Vabljeni na oddelek za odrasle

Literarno-glasbeno popoldne miklavških pogovornic Društva upokojencev Miklavž pri Ormožu

Kamra.si, 31. januar ― Miklavške pogovornice Društva upokojencev Miklavž pri Ormožu v sodelovanju s Krajevno knjižnico Miklavž pri Ormožu in Krajevno skupnostjo Miklavž pri Ormožu vabijo na Literarno-glasbeno popoldne, ki bo v soboto, 7. februarja 2026, ob 15.30 uri v Kulturni dvorani Miklavž pri Ormožu. Miklavške pogovornice, ki se redno srečujejo na mesečnih pogovornih srečanjih v Krajevni knjižnici Miklavž pri Ormožu, bodo skupaj  z gosti in obiskovalci počastile Prešernov dan, slovenski kulturni praznik z literarno-glasbenim recitalom. Predstavile bodo nekaj Prešernovih pesmi in pesmi nekaterih drugih slovenskih pesnikov. Vabljeni tudi obiskovalci, da se predstavite z najljubšo pesmijo slovenskega pesnika.

Razstava Pisanje in branje v Petovioni

Kamra.si, 31. januar ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vabi na ogled razstave Pisanje in branje v Petovioni, ki bo na voljo od 15. januarja do 28. februarja 2025 v ormoški knjižnici. Pisava je ena od temeljnih prvin civilizacije. Razvila se je kot pripomoček za beleženje gospodarskih podatkov, a hitro postala nepogrešljiva tudi pri zapisovanju religioznih, političnih, zgodovinskih in kulturnih vsebin. Rimljani so pisavo oblikovali pod vplivom Grkov in Etruščanov. Osnovno znanje pisanja in branja je imel precejšen del prebivalstva – predvsem v mestnih središčih. Rimljani so pisali na različne načine. Grafiti so se lahko pojavili na vsaki primerni podlagi – na keramiki, kovini, steni, ki se jo je dalo raziti z ostrim predmetom. Krajše spise, zapiske in korespondenco so zapisovali na z voskom prevlečene lesene tablice, kjer je bilo besedilo mogoče enostavno izbrisati in jih ponovno uporabiti. S peresom (calamus) in črnilom so pisali na papirus in pergament, včasih tudi na les, slonovino ali drugo podlago. Papirus, narejen iz istoimenske rastline, so uporabljali v obliki zvitkov (rotulus ali volumen), kar je tudi tipična oblika antične knjige. Najpogostejša oblika zapisov je povezana s sporočanjem lastništva ali avtorstva. Imena lastnikov najdemo vtolčena na številnih predmetih npr. na posodju ali vojaški opremi. Mojstri so svoje izdelke opremili s svojim imenom običajno v obliki pečata. S pečati so zapečatili tudi osebna pisma, uradne dokumente in pogodbe. Rimska država je razvila osupljiv administrativni aparat, ki je natančno predpisoval in dokumentiral gospodarsko in politično življenje. Računi, pogodbe, diplome, odloki in zakoni so se hranili v zasebnih ali javnih arhivih, najpomembnejši pa so bili zapisani v kamnu ali kovini. Vrhunec pismenosti predstavljajo literarna dela. Ta so bila hkrati temelj izobrazbe in vir razvedrila in so jih gotovo poznali v Petovioni. Na razstavi Pisanje in branje v Petovioni, ki je v Knjižnici Ormož na ogled od 15. januarja do začetka marca 2026, si lah

Gledališka predstava za otroke “Pričarani Prešeren”

Kamra.si, 31. januar ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vabi ob slovenskem kulturnem prazniku na gledališko predstavo za otroke "Pričarani Prešeren", v izvedbi čarodeja Luka Lovreca in Mateje Hržič, ki bo v soboto, 7. februarja 2026, ob 9.30 uri v ormoški knjižnici. Vita ve, kdo je France Prešeren. O njem so se učili v šoli, videla je njegove knjige in slišala njegove pesnitve. Toda, rada bi ga zares spoznala. Morda celo srečala v živo. Se ji želja lahko uresniči? Ji lahko pri tem pomaga čarodej Luka? Morda pa ji lahko on pričara Prešerna! Ji bo uspelo spoznati največjega slovenskega pesnika?

Dan odprtih vrat ob slovenskem kulturnem prazniku

Kamra.si, 31. januar ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas ob slovenskem kulturnem prazniku vabi na Dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 7. februarja 2026, od 8.00 do 13.00 v ormoški knjižnici. Ob 9.30 vabljeni na gledališko predstavo za otroke "Pričarani Prešeren", v izvedbi čarodeja Luka Lovreca in Mateje Hržič.  Vita ve, kdo je France Prešeren. O njem so se učili v šoli, videla je njegove knjige in slišala njegove pesnitve. Toda, rada bi ga zares spoznala. Morda celo srečala v živo. Se ji želja lahko uresniči? Ji lahko pri tem pomaga čarodej Luka? Morda pa ji lahko on pričara Prešerna! Ji bo uspelo spoznati največjega slovenskega pesnika? Izvedeli boste na gledališki predstavi. Ob 11. uri prisluhnite Trobilnemu kvintetu Kulturnega društva Ormož in Bralnim klubom Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož. Glasbeniki bodo pod vodstvom Slavka Petka poživili dogajanje z vsem dobro znanimi slovenskimi popevkami, s Prešernovimi pesmimi in mislimi o njem pa ga bodo dopolnili člani bralnih klubov Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in Miklavške pogovornice. Vabljeni tudi k ogledu razstave Pisanje in branje v Petovioni, ki jo na ogled postavlja Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Spoznali boste razvoj in pomen pisave ter pismenosti v rimski Petovioni, načine zapisovanja ter videli replike rimskih pisalnih in bralnih pripomočkov kot so črnilnik, calamus, voščene tablice s stilusom, zvitke papirusa in pergamenta, pečatni prstan, rimske novce ... V času odprtosti knjižnice si lahko izposojate in vračate gradivo iz bogate ponudbe knjig, časopisov, filmov, glasbenih zgoščenk, igrač in didaktičnih pripomočkov. Na Dan odprtih vrat Knjižnice Ormož bomo vsem novovpisanim podarili letno članarino.

Pravljica o snežni svetilki v Občinski knjižnici Prebold

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 29. januar ― V četrtek, 29. januarja 2026, smo si v Občinski knjižnici Prebold vzeli čas za pravljico. Ana Grašinar nas je skozi doživeto pripoved ob čudovitih ilustracijah popeljala v zasneženo vasico pod belimi gorami. Spremljali smo dečka Jana, ki je v mrzlem januarskem večeru srečal snežno vilo. Prosila ga je za pomoč, saj je v čarobnem gozdu ugasnila snežna svetilka. Skupaj sta poletela v snežno kraljestvo, kjer so zaradi teme spala vsa zimska bitja. Jan je odkril, da lahko svetilko znova prižge le s pomočjo topline srca, poguma in dobrote. Zapihal je severni ...

Kaj bomo za pusta hrusta?

Kamra.si, 29. januar ― Drage pustne maske! Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vas na pustni soboti, 7. in 14. februarja 2026, vabi na muzejsko pustno dogajanje za družine. Ob 10., 11., 12., 13., 14. in 15. uri se bomo družili s Ptujčanko Nastjo Glušič in njenimi prijatelji, ki nam bodo prebrali Nastjino pustno slikanico Kaj bo Fran za pusta hrusta.  Ustvarjalka Urška Kmetec, ki deluje pod imenom Lepo bo, bo predstavila svoje papirnate pustne rože, s katerimi smo okrasili muzejsko razstavo tradicionalnih pustnih mask. Sestavljali pa bomo tudi unikatne lesene sestavljanke s pustnimi liki ter pobarvali papirnato prstno lutko v obliki kurenta. Dogajanje je primerno za družine z mlajšimi otroki in je brezplačno.

Razstava Jasne in Andreja Velikonja

Kamra.si, 29. januar ― DPD Svoboda Kidričevo vas v počastitev slovenskega kulturnega praznika vabi na odprtje samostojne razstave Jasne in Andreja Velikonja, ki bo v petek, 6. februarja 2026, ob 17. uri vabi v slavnostni dvorani dvorca Sternthal v Kidričevem. Glasbena gostja: kantavtorica, pevka in pianistka Metka Demšar Goljevšček - Meta

Gani Llalloshi: Nostalgija

Kamra.si, 29. januar ― Mestna galerija Ptuj vas v petek, 6. februarja 2026, ob 18. uri vabi na odprtje razstave Gani Llalloshi: Nostalgija. Razstavo bo slavnostno odprl njegova ekscelenca, veleposlanik Republike Kosovo Valdet Sadiku. Umetnika in njegovo delo bo predstavila dr. Majda Božeglav Japelj, likovna kritičarka. Razstava bo na ogled 22. marca 2026.

Osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku na Ptuju

Kamra.si, 29. januar ― Mestna občina Ptuj vljudno vabi na osrednjo slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v torek, 3. februarja 2026, ob 18. uri v veliki dvorani  Dominikanskega samostana na Ptuju. Ob tej priložnosti bodo zaslužnim posameznikom podeljene oljenke, priznanja Mestne občine Ptuj. Slavnostni govorec bo Matevž Čelik Vidmar, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. V kulturnem programu bodo nastopili dijaki Gimnazije Ptuj.

Prešernov dan v ptujskem muzeju

Kamra.si, 29. januar ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vas v nedeljo, 8. februarja 2026 vabi, da praznični dan preživite z njimi. Ptujski grad 10.00–18.00: prost vstop v muzejske zbirke in delavnica za družine 11.00: javno vodstvo po razstavi Kamen, most med svetovi  15.00: javno vodstvo po razstavi Neumorni risar France Mihelič Miheličeva galerija na Ptuju 12.00–18.00: prost vstop na razstavo Boris Žohar: Planet mask  Grajska pristava Ormož 9.00–15. 00: prost vstop v muzejske zbirke 10.00: odprtje likovne razstave Spomin Slovenije: Slovenska nacionalna lista – UNESCO Spomin sveta in fotografsko predavanje Kultura 2025 v objektivu Cirila Ambroža

Obvestilo – bibliobus

Knjižnica Postojna, 29. januar ― V petek, 30. januarja, bibliobus zaradi vzdrževalnih del ne bo obiskal vasi v Občini Pivka.Potujoča knjižnica bo vasi Suhorje, Buje, Ribnica, Nova Sušica, Stara Sušica, Dolnja Košana in Gornja Košana ponovno obiskala čez 14 dni. Hvala za razumevanje.

Pridobitve knjižnične zbirke NUK v letu 2025

NUK, 29. januar ―   Knjižnična zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice šteje več kot 3 milijone enot gradiva in je izjemnega pomena, saj vključuje temeljno nacionalno zbirko Sloveniko, temeljno zbirko znanstvene literature in posebne zbirke knjižničnega gradiva. Pridobitve, ki zbirko vsako leto bogatijo, so izjemnega pomena. Posebno vlogo v izgradnji te zbirke ima obvezni izvod, ki je del pridobivanja gradiva že več kot 200 let, prav tako tudi znanstvena literatura, ki je v knjižnici osrednjega pomena že od začetkov licejske knjižnice, predhodnice NUK, ustanovljene za študijske in raziskovalne potrebe javnosti, še posebno profesorjem in študentom liceja. V posebne zbirke knjižničnega gradiva pa so v NUK organizirani specializirani fondi, za katere skrbijo sodelavci, ki imajo nad posameznim področjem odličen pregled. Gradivo teh fondov dopolnjuje zbirko NUK v celovito knjižnično zbirko, namenjeno poglobljenemu in znanstvenoraziskovalnemu delu. Pridobitve, ki pomembno gradijo našo zbirko ter v NUK pridejo kot darovi ali nakupi, so raznovrstnih formatov, starosti in količin, shranjeni na različnih nosilcih in namenjeni različnim uporabniškim skupinam, a prav vse ponujajo nove in izvrstne priložnosti za študij in raziskovanje posameznega avtorja, vsebine dela ali obdobja, v katerem je deloval. Mednje spadajo zapuščine, ostaline in arhivi, ki so pomembne priče umetniškega ali znanstvenega procesa in tudi ostalo tiskano ter rokopisno gradivo, vezano na kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda. Predstavljamo vam izbor pridobitev zbirk Narodne in univerzitetne knjižnice v letu 2025.   DAROVI Tudi v letu 2025 smo knjižnično zbirko NUK obogatili z raznovrstnim gradivom. Slikovna zbirka je bogatejša za arhiv 295 razglednic družine Bukovec, ki so bile odposlane med letoma 1940 in 1970; tu je tudi fotografski album Splošna bolnica Koper 1964, delo fotografa Jožeta Kološe, ki vsebuje fotografijo zemljevida slovenske obale z označenimi oddelki Splošne bolnice Koper. G

Naj besede povedo

Kamra.si, 29. januar ― V petek, 13. 2. 2026, vas ob 19. uri vabimo v Kulturni dom Trebnje, na predstavitev zbirke proze in poezije Matilde Sebenikar (rojene Tomšič). Predstavila jo bosta urednik mag. Franc Perko in predsednik Notranjskega domoljubnega društva Rudolf Maister David Kavčič. Na ogled bo tudi razstava o Rudolfu Maistru, njegovih sorodnikih in njegovem delovanju. Na prireditvi se nam bodo predstavili Dragonarji generala Rudolfa Maistra, v svojih prepoznavnih uniformah z  domoljubnimi pesmimi in učenci OŠ Trebnje pod vodstvom prof. Mojce Bahun.
še novic