Knjižnica Slovenska Bistrica, 5. december ― V ponedeljek, 1. 12. 2025, se je v časopisni čitalnici osrednje knjižnice odvila predstavitev knjige Boruta Koruna Slovenci: naši davni predniki. Vsebina knjige bralca popelje v zgodnje obdobje slovenske zgodovine, predvsem med 6. in 9. stoletjem, ko so se na našem prostoru oblikovale različne skupnosti. Je delo, ki naše prednike prikazuje poljudno, vsakomur razumljivo, hkrati pa prinaša nekaj povsem novih spoznanj. Borut Korun je publicist in svetovni popotnik. Napisal je nekaj potopisov, katerih rdeča nit so kulturnozgodovinski, antropološki in etnološki vidiki ljudstev, ki jih je obiskal. Zanimajo ga tudi stare kulture Amerike, predvsem majevska religija in kultura stare Grčije. Predstavitev knjige je potekala kot sproščeno predavanje, v katerem je avtor približal glavne ideje in ozadje svojega dela. Razkril je, da je knjigo napisal z namenom prikazati življenje in kulturo zgodnjih skupnosti na območju današnje Slovenije ter tako bolje razumeti korenine naše identitete. Predstavil je ključne teme, in sicer njihova verovanja, družbeno ureditev, zgodnji razvoj jezika in vpliv krščanstva. Večer je bil potovanje v čas, ko so se oblikovali temelji današnje slovenske kulture in pregled korenin, ki še danes določajo naš prostor, jezik in identiteto. (Tanja Jakolič)

Knjižnica Slovenska Bistrica, 24. november ― Ob koncu tedna smo počastili Zlatka Verzelaka – Franca Vezela s spominskim večerom, na katerem smo si ogledali dokumentarni film Vezela režiserja Toma Novosela. Posvetili smo se tudi njegovi literarni zapuščini in ustvarjalni poti. Ob omizju spomina, zgodb in prijateljstva so bili gostje, ki so ga poznali in z njim ustvarjali – direktorica Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec Draga Ropič, Andrej Makuc ter Zlatkova dolgoletna prijatelja Marjan Krajnc in Dejan Kalan. Večer so s svojimi nastopi obogatili Marjan Krajnc in glasbena skupina Jebe’la cesta, ki so izvedli izbor Vezelinih pesmi. Pogovor je vodila Patricija Breznikar.  

Knjižnica Slovenska Bistrica, 13. november ― V osrednji knjižnici smo gostili Andreja Vojeta, raziskovalca podvodnega sveta, ki je razkril lepote Rdečega morja v filmu Podvodno kraljestvo v deželi Faraonov. Andrej Voje je slovenski potapljač, podvodni fotograf in snemalec, ki že več kot trideset let raziskuje globine morja. V tem času je opravil več kot 1300 potopov, pri čemer je spoznaval čudeže vseh treh oceanov in morij šestih kontinentov. Kot je pripovedoval ob nedavnem obisku Knjižnice Josipa Vošnjaka v Slovenski Bistrici, se je njegova pot začela precej preprosto – s potapljanjem na dah in masko. Kot študent se je pridružil odpravi potapljačev na Kitajsko, kjer mu je bratranec podaril prvi fotoaparat za podvodno fotografiranje. Prav tam ga je srečanje s hobotnico popolnoma prevzelo in mu odprlo vrata v nov svet. Po vrnitvi domov je opravil potapljaški izpit, le pol leta kasneje pa se je že potapljal v turkiznih vodah Maldivov. Fotoaparat je sčasoma zamenjal s podvodno kamero, saj je želel še bolj ujeti gibanje, barvitost in tišino sveta pod morsko gladino, ki ga je popolnoma očaral. Tokrat je Andrej Voje našo knjižnico obiskal z namenom, da predstavi svoj film Podvodno kraljestvo v deželi Faraonov. Film je sestavljen iz več kot trideset ur podvodnih posnetkov, posnetih v Rdečem morju, med Arabskim polotokom in Afriko. Vlogo pripovedovalke in glavne junakinje je zaupal morski želvi, ki gledalca popelje v svoj skrivnostni in barviti svet. Film razkriva življenje ob koralnem grebenu – od jate pisanih rib, ki čez dan živahno drsijo med koralami, do tistih, ki se ponoči skrivajo pred plenilci. Predstavlja tudi občutljivo povezanost med različnimi morskimi bitji, ki sobivajo v popolni simbiozi. A to ravnovesje je vse bolj krhko. Človek s svojim poseganjem vse bolj ogroža svet, kjer sta nekoč vladali harmonija in mir. Bo ta čarobna povezanost še obstala, ali bo modrina morja postala le spomin na nekoč živeče podvodno kraljestvo? Po zaključku filma se je odprla debata, obiskovalci so imeli kar nekaj vpraš

Knjižnica Slovenska Bistrica, 6. november ― Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in Društvo zeliščarjev Hermelika sta v ponedeljek, 3. novembra, pripravila zanimivo predavanje Kako ohraniti in izboljšati svoje zdravje.  Zdravje je naša največja vrednota, nekaj kar pogosto začnemo zares ceniti šele, ko izgubimo. A dobra novica je, da lahko veliko naredimo sami, da svoje telo in duha ohranimo v ravnovesju. Ne gre za velike spremembe, temveč za majhne, a dosledne korake vsak dan. Na predavanju nam je gospod Rudi Kruh predstavil zdravilne učinke soka pirine trave in čaja rujevine. Pira je starodavno žito, bogato s hranili in vitamini, ki lajša težave pri različnih boleznih. Rujevina je pogosto prezrta rastlina naših gozdov, ki ima močne antiseptične in protivnetne lastnosti. Tako sok pire in čaj rujevine so imeli obiskovalci moč degustirati. Miro Farčnik in Vesna Kovač pa sta predstavila kristalizacijo žive vode. Ko združimo piro v prehrani, rujevino v čajni skodelici in živo vodo v kozarcu, dobimo popolno ravnovesje – kombinacijo starodavne modrosti in sodobnega zavedanja o zdravju. To je preprost način, kako vsak dan narediti nekaj dobrega zase – brez dodatkov, le z darovi narave. Mojca Amon

Knjižnica Slovenska Bistrica, 14. oktober ― Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica se je tudi letos, že petič zapored, pridružila vseslovenskemu BRALNEMU PROJEKTU POLETAVCI – POLETNI BRALCI, katerega nosilka je Mestna knjižnica Ljubljana. Projekt, namenjen otrokom med šestim in dvanajstim letom starosti, je med mladimi bralci in njihovimi starši znova naletel na izjemen odziv. Udeleženci so med počitnicami brali 30 dni, v katerih so vsak dan brali vsaj 30 minut. Prebrano so vpisovali v bralne sezname, starši pa so s podpisom potrdili njihovo vztrajnost. V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in njenih krajevnih knjižnicah je projekt letos uspešno zaključilo neverjetnih 355 mladih bralcev. Že tretje leto zapored se je knjižnica pridružila tudi projektu NajPoletavci, namenjenemu mladim med trinajstim in šestnajstim letom starosti. Za sodelovanje so morali prebrati vsaj tri knjige in o njih zapisati svoje misli. Prejeli smo 93 pravilno izpolnjenih seznamov, kar kaže, da so tudi najstniki bralno spodbudo vzeli resno in odgovorno. Projekt poteka vsako leto od 10. junija do 10. septembra. Namen projekta je spodbujati branje in obiskovanje knjižnice tudi v času počitnic. Darja Kolar, koordinatorka projekta v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, je povedala: »Otroci lahko berejo karkoli (knjige, revije, časopise …). Pomembno je, da otrok vztraja pri branju tako dolgo, da ga zgodba posrka vase in mu postane zanimiva. Ob tem pa mu bogati znanje, bralne navade in govor ter širi besedni zaklad in njegovo širino obzorja. Ključnega pomena je, da otroci s pomočjo branja v projektu sami pridejo do spoznanja, da so v veščini branja napredovali in jim je le-to postalo rutina in dobra navada za vse dni v letu. To je za njih tudi največja nagrada.« Zaključno srečanje je bilo zaradi izjemnih 448 sodelujočih mladih bralcev razdeljeno v tri kinopredstave. Prvi dve zaključni prireditvi je knjižnica obogatila s projekcijo animiranega filma Angelo v čarobnem gozdu, pri zadnji pa so si ogledali akcijsko