SEM, 6. januar ― Ministrstvo za kulturo je na predlog Slovenskega etnografskega muzeja / Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine 24. 12. 2024 v Register nesnovne dediščine vpisalo 124. enoto nesnovne kulturne dediščine – Tesarstvo. Pobudo za vpis v Register so podali Razvojni center Srca Slovenije, Dežela kozolcev Šentrupert in Aljaž Celarc. Tesarstvo je obrtniško-rokodelska dejavnost, ki obsega poznavanje lesa in drevesnih vrst, pripravo ter ročno obdelavo lesa z namenom izdelave vezanih lesenih konstrukcij stavbnih (npr. hiše, gospodarska poslopja, cerkve) in prometnih objektov (mostovi) ter plovil. Ob enoti je trenutno evidentiran en nosilec – Aljaž Celarc. Aljaž Celarc se je tesanja tramov s plenkačo priučil od Joža Anzeljca iz Malega Loga v Loškem Potoku, ki je še v 60. letih 20. stoletja deloval kot tesar. Tesanje tramov s plenkačo je bila dejavnost, ki je bila značilna zlasti za območje Loškega Potoka. Aljaž Celarc danes to znanje uporablja za domačo gradnjo, na delavnicah  tesanja pa jih predaja tudi zainteresirani javnosti. Danes zbira tesaško orodje in skrbi, da dediščina tesaštva na tem območju ne bo pozabljena.   V letu 2024 je bilo v Register vpisanih 9 novih enot. Register trenutno šteje 124 enot in 375 evidentiranih nosilcev nesnovne kulturne dediščine. Naslednji rok za oddajo pobud za vpis novih enot v Register je 15. 1. 2025, nosilci pa lahko pobude oddajo kadarkoli tekom leta. Več informacij najdete na povezavi.  

Loški muzej, 6. januar ― Dvanajst dni po božiču, tj. 6. januarja, je praznik Svetih treh kraljev, v Matejevem evangeliju imenovanih modri z Vzhoda. Ker so Sveti trije kralji razglasili novico o Jezusovem rojstvu, se ta praznik v Cerkvi uradno imenuje Gospodovo razglašenje ali epifanija. Za Slovence je predvečer praznika svetih treh kraljev tretji sveti večer (prvi sveti večer je večer pred božičem, drugi silvestrovo pred novim letom). Stara navada je, da na vse tri svete večere v družinah molijo ter blagoslovijo (pokropijo z blagoslovljeno vodo in pokadijo s kadilom) svoje domove in gospodarska poslopja. Na predvečer praznika svetih treh kraljev pa na podboje vrat s kredo izpišejo začetnice njihovih imen in letnico: 20 + M + G + B + 25. V 19. stoletju in prej so na predvečer praznika na mizo, prekrito z belim prtom, položili božični kruh poprtnjak skupaj s posodico z blagoslovljeno vodo in vejico iz cvetnonedeljske butare ter razpelom. Na omenjeni praznik so kruh razrezali in vsak je dobil košček, le krajček so shranili. Košček poprtnjaka so ponudili vsakemu, ki je prišel v hišo. Nekaj so ga dali tudi živini, sa je božični kruh veljal kot zaščitno in zdravilno sredstvo ter naj bi dobro vplival na pridelek.

SEM, 6. januar ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila: Kolegica etnologinja Špela Regulj nam v knjigi Kavčnikova dimnica: življenje na robu (Muzej Velenje, 2024) predstavi najjužnejši ohranjeni primerek dimnice v evropskem prostoru. Nekoč enoceličen prostor, kjer so nekoč ob ognjišču skupaj živeli ljudje in manjše domače živali, je edinstven primer muzeja na prostem. Je živ prikaz razvoja, dozidav in prenov skozi čas. Iz istega muzeja pa predstavljamo še eno publikacijo V kastroli Cecilije Lempl: izbor starih receptov iz kuharskega zvezka Cecilije Lempl (Muzej Velenje, 2024). Knjiga je rezultat sodelovanja med Muzejem Velenja in Gimnazijo Velenje. Dijakinje so pod vodstvom mentorice z etnološkega in jezikoslovnega vidika ovrednotile več kot sto let star kuharski zvezek župnijske kuharice Cecilije Lempl. Knjiga tako prinaša izbor receptov v originalni in posodobljeni različici, etnološko in jezikovno analizo in slovarček izrazov. Naše hiše: priročnik za lastnike, načrtovalce in izvajalce novogradenj in prenov stanovanjskih stavb v občini Cerknica (Urbanistični inštitut Republike Slovenije, 2024) pomaga investitorjem in projektantom pomagati pri razumevanju občinskega prostorskega načrta in usmerjati gradnjo na način, da bo ohranjala identiteto Cerknice in Notranjske. Vsem ostalim pa ponuja uvid v arhitekturno dediščino te regije (notranjsko-brkinska arhitekturna regija) in značilne tipe stanovanjskih stavb: notranjska hiša, stegnjeni dom, furmanska domačija itn. Decembrske novosti

Loški muzej, 6. januar ― Loški grad, ki se je ohranil vse do danes v precej spremenjeni obliki, je imel skozi stoletja zelo burno zgodovino. Poleg številnih prezidav je od 19. stoletja dalje zamenjal kar nekaj lastnikov, ki so ga prilagajali duhu časa in svojim potrebam. Zato se od originalne opreme ni ohranilo popolnoma nič. Ohranili pa so se trije popisi premičnega inventarja, ki so nastali v času vlade freisinškega škofa Konrada III. (1314–1322). V vsakem izmed grajskih prostorov so popisovalci natančno zabeležili ves premični inventar, ki je ostal na gradu vsakič, ko se je škof z obiska v Škofji Loki vrnil domov v Freising. Ti popisi so danes dragocen vir za proučevanje srednjeveške materialne kulture. Poleg tega imajo neprecenljivo zgodovinsko vrednost, saj predstavljajo najstarejše ohranjene popise grajskih inventarjev z današnjega slovenskega področja. Kot zanimivost lahko povemo, da so že v prvi polovici 13. stoletja na Loškem gradu posedovali in uporabljali med drugim tudi številne steklene predmete. Predvidevamo, da so bili ti stekleni predmeti večinoma uvoženi, kar je še posebej očitno za posebno obliko steklenih posod – angsterje, ki jih tokrat podrobneje predstavljamo.