SEM, 6. december 2024 ― V paragvajski prestolnici Asunción med 2. in 7. decembrom 2024 poteka 19. zasedanje medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki se ga udeležuje preko 700 delegatov iz držav pogodbenic Unescove konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine. V imenu Slovenije se zasedanja udeležuje dr. Tanja Roženbergar iz Slovenskega etnografskega muzeja. Na zasedanju potrjujejo nove vpise na vse tri Unescove sezname nesnovne dediščine: Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva,  Seznam ogrožene dediščine, ki jo je potrebno nemudoma zavarovati in Seznam dobrih praks varovanja nesnovne kulturne dediščine. Zasedanje je svojevrstno praznovanje nesnovne dediščine in njenih nosilcev, ki so pogoj za njen obstoj s pomočjo prenašanja znanj, veščin, vedenj in raznolikih izrazov med generacijami. Odzivajo se na sodobne izzive, ki utrjuje pomen nesnovne dediščine za dobrobit in krepitev odpornost skupnosti. Duha konvencije posebej utelešajo mednarodna sodelovanja pri nominiranju skupnih enot nesnovne dediščine za vpis na sezname po konvencije. Med njimi je tudi znanje, veščine in tehnike gradnje iz suhega kamna brez veziva, pri kateri z odbiranjem razpoložljivega lokalnega kamna nastajajo različni tipi trdnih kamnitih objektov. Znanje zlaganja kamenja na suho brez uporabe veziva je osnovna in prvobitna tehnika gradnje predvsem na Krasu in v Istri ter je posledica in rezultat boja za preživetje na kamnitem kraškem in istrskem svetu vse od prazgodovine. Vpisu suhozidne gradnje osmih držav na Reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva iz 2018 (ob Sloveniji še Ciper, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Španija in Švica) so se ob soglasju skupnosti vseh držav pridružile še Andora, Avstrija, Belgija, Irska in Luksemburg. Tehnika suhozidne gradnje je pomemben del trajnostnega gospodarjenja z zemljišči in predstavlja pomembno blažitev posledic podnebne krize. Spodbuja dialog, saj skupnosti sodelujejo pri gradnji, vzdrževanju in

SEM, 5. december 2024 ― Slovenski etnografski muzej so obiskale raziskovalke materialne kulturne dediščine iz Kanade Maureen Matthews in Cary Miller z Univerze v Manitobi, Amanda McLeod z Univerze v Winnipegu ter Pamela Klassen z Univerze v Torontu. Namen obiska je raziskovanje materialne dediščine z območja Velikih jezer. Raziskava poteka v sklopu obsežnega projekta evidentiranja dediščine staroselcev. Naša zbirka predmetov, ki so jo Slovenskemu etnografskemu muzeju prispevali misijonarji Friderik Baraga, Janez Čebulj in Franc Pirc, je za njih še posebej zanimiva, saj sodi med najstarejše severnoameriške zbirke v Evropi. Z ekipo kanadskih raziskovalk sodeluje dr. Marko Frelih, kustos za afriške in ameriške zbirke v SEM. Projekt GRASAC (The Great Lakes Research Alliance for the Study of Aboriginal Arts & Cultures) poteka pod okriljem univerze v Torontu ter združuje več ustanov ter preko 500 raziskovalcev in sodelavcev.