Gledališke tehnike za obravnavo podnebnih sprememb: praktična delavnica projekta Združimo se! v Parizu

Gledališke tehnike za obravnavo podnebnih sprememb: praktična delavnica projekta Združimo se! v Parizu

SEM, 31. januar ― Med 21. in 23. januarjem 2025 je v Parizu potekala delavnica spoznavanja gledaliških tehnik, ki sta jo vodila Maurizio Bertolini in Alberto Pagliarino, strokovnjaka Centra za socialno in skupnostno gledališče Univerze v Torinu. Podnebne spremembe niso le zapletena in zahtevna tema za razumevanje, ampak sprožajo tudi številne težke pogovore in čustvene odzive. V zadnjem času opažamo porast tesnobe zaradi podnebne krize, zlasti med mladimi, veliko pa je tudi odpora do obravnavanja te teme. Poseben izziv predstavlja razprava o podnebnih spremembah s posamezniki, ki jih zaradi različnih razlogov, kot sta na primer ekonomsko-socialna prikrajšanost ali pripadnost določeni etnični skupini, redko vidimo kot razpravljavce na to temo. V tem projektu si zastavljamo vprašanja, kako pritegniti marginalizirane odrasle v te razprave, kako jih spodbuditi, da prepoznajo svojo moč in možnosti za ukrepanje ter kako prisluhniti in se učiti o njihovih perspektivah, izkušnjah in razumevanju podnebnih sprememb. Tega se bomo lotili z gledališkimi tehnikami, ki smo jih spoznali na projektnem srečanju v Cité de Sciences et de l'industrie v Parizu. Med 21. in 23. januarjem 2025 je v Parizu potekala delavnica, ki sta jo vodila Maurizio Bertolini in Alberto Pagliarino, strokovnjaka Centra za socialno in skupnostno gledališče Univerze v Torinu. Predstavila sta različne pristope, ki lahko pomagajo izvajalcem znanstveno-komunikacijskih aktivnosti pri prebijanju ledu v skupini nepoznanih ljudi, ustvarjanju vzdušja, odpiranju želenih tem, raziskovanju utelešenih prepričanj in navad udeležencev ter spodbujanju ustvarjalnosti. Predstavljene tehnike so odlično izhodišče za senzibiliziranje ljudi za izbrano temo in povezovanje z njihovimi osebnimi izkušnjami in razmišljanji. Dvodnevno spoznavanje ne le teorije, temveč zlasti prakse gledališkega pristopa nam je omogočilo, da smo tehnike izkusili na lastni koži in jih v projektni skupini izvedli tudi sami. Pripravili smo tudi tri scenarije za razisk
Nesreča v Rudniku rjavega premoga v Zagorju ob Savi, 1961

Nesreča v Rudniku rjavega premoga v Zagorju ob Savi, 1961

MNZS, 31. januar ― Časopis Delo je na dan ene najhujših rudarskih nesreč na Slovenskem objavil novico z naslovom Zagorje v črnini. Ob eksploziji metana na odkopu štev. 1944, obrata Kotredež, je življenje izgubilo trinajst rudarjev. V množici, ki se je že takoj po nesreči zbrala ob vhodu v Vinski rov, je še tlelo rahlo upanje, da nesreča le […]

Prešernov dan v ptujskem muzeju

Kamra.si, 30. januar ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vabi, da se jim pridružite na dogodkih, ki so jih pripravili v počastitev 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika: PTUJSKI GRAD od 10. do 16. ure: prost vstop v muzejske zbirke in delavnica za družine ob 11. uri: javno vodstvo po razstavi RAZISKOVANJE DEL LUIGIJA KASIMIRJA. Vodijo študenti Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. MIHELIČEVA GALERIJA od 12. do 16. ure: prost vstop na razstavo Ljuban Cenčič: PORTRETI UMETNIKOV. GRAJSKA PRISTAVA ORMOŽ od 9. do 15. ure: prost vstop ob 16. uri: odprtje likovne razstave OBRAZI NARAVE.  Razstavljata amaterska slikarja Marija (Minka) Klemenčič iz Ormoža in Anđelko Brkić iz Koprivnice.  
Januarske novosti v Knjižnici SEM ter priporočila za branje

Januarske novosti v Knjižnici SEM ter priporočila za branje

SEM, 30. januar ― Januar je bil bogat z novostmi v knjižnici, zato tokrat izpostavljamo več publikacij in priporočil: Ob koncu leta je izšla naša periodična publikacija Etnolog (Slovenski etnografski muzej, 2024). Letošnja osrednja tema je bila narava kot integralni del družbenih procesov. V Etnomuzejskih straneh Etnolog prinaša več strokovnih prispevkov s področij muzeologije, etnologije in antropologije ter različna poročila o delovanju muzeja. Publikacija Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti: Alternativna zamišljanja sveta (Slovenski etnografski muzej, 2024) umesti gibanje neuvrščenih v zgodovinski okvir, ki je usmerjal delovanje goričanskega muzeja. Avtorica dr. Tina Palaić predstavi zbiralno in razstavno politiko muzeja ter različne diskurze o drugem, ki jih je muzej v tem času ponujal obiskovalcem razstav. Osvetli tudi delovanje kustosinje dr. Pavle Štrukelj, ki se je največ posvečala prav raziskovanju in predstavljanju muzejskih zunajevropskih zbirk. V Knjižnici Glasnika Slovenskega etnološkega društva je izšla publikacija Vleka ploha in poroka z borom: pustni šegi v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem (Slovensko etnološko društvo, 2024). V zborniku, čigar sourednica je naša kolegica dr. Nena Židov, so objavljeni prispevki z mednarodnega simpozija Borovo gostüvanje, Blochziehen, rönkhúzás: med izviri in prihodnostjo šege (Monošter/Szentgotthárd, 26.-27. september 2022). V zborniku so predstavljene najnovejše raziskave in pogledi na izvor, starost in razvoj vleke ploha in poroke z borom. Med avtorji prispevkov so tudi mag. Adela Pukl (Vleka ploha v Sloveniji) in dr. Nena Židov, ki je skupaj z mag. Anjo Jerin pripravila članek Borovo gostüvanje in vleka ploha: od pobud do vpisa v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.  John Postill v knjigi The anthropology of digital practices: dispatches from the online culture wars (Routledge, 2024 ), ki temelji na dolgotrajnem etnografskem raziskovanju, preučuje vzročnosti digitalnih medijskih praks (npr. podcast
1946 Jugoslavija – Obesek in vinjak

1946 Jugoslavija – Obesek in vinjak

Stare slike (Cerknica), 30. januar ― Na sliki je obesek za ključe z logom Navipa. Zapisana je letnica 1848. Tega leta je Avstrijec Bruno Mauser ustanovil prvo vinsko klet v Zemunu. Leta 1946 je bilo premoženje družine Mauser podržavljeno. Na temeljih njihovih vinskih kleti je nastalo podjetje Navip. V svojih najboljših časih je imelo vinske kleti v Petrovaradinu, Zemunu, Krnjevu, Jagodini, […]

Savinja

Kamra.si, 29. januar ― Pokrajinski muzej Celje vabi na nadaljevanje stalne arheološke razstave Od šivanke do zvezd, ki bo posvečena bogatemu arheološkemu najdišču Savinja. Otvoritev bo v četrtek, 30. januarja 2025, ob 17. uri v dvorani Barbare Celjske v Knežjem dvoru. Zaradi intenzivne poselitve od prazgodovine dalje arheologi in amaterski iskalci že desetletja odkrivajo drobne kovinske predmete v Savinji na Bregu v Celju. Med njimi so številni novci, fibule in drugi predmeti. Veliko je tudi surovine ter polizdelkov, kar kaže, da so na tem območju v preteklosti delovale številne obrtniške delavnice. Vabljeni
Dvorec Suvobor na Bledu

Dvorec Suvobor na Bledu

MNZS, 29. januar ― Blejsko jezero in njegova okolica s svojo naravno slikovitostjo od nekdaj privlačita ljudi. Na Blejskem otoku je bilo že v predkrščanski dobi postavljeno svetišče slovanski boginji življenja in plodnosti Živi, pozneje pa so tukaj postavili cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je postala priljubljena romarska pot. Bled je postajal zanimiv tudi za druge obiskovalce, ki so občudovali […]
Blaž Verbič imenovan za vršilca dolžnosti direktorja Slovenskega etnografskega muzeja

Blaž Verbič imenovan za vršilca dolžnosti direktorja Slovenskega etnografskega muzeja

SEM, 29. januar ― Sporočamo, da je dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo Republike Slovenije, za vršilca dolžnosti direktorja Slovenskega etnografskega muzeja imenovala Blaža Verbiča, ki bo funkcijo uradno prevzel 1. februarja 2025. Blaž Verbič je muzejski svetovalec, univerzitetni diplomirani etnolog in kulturni antropolog z dvajsetletnimi izkušnjami na področju muzealstva ter raziskovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Nadomestil bo dosedanjo direktorico Slovenskega etnografskega muzeja Natalijo Polenec, ki 31. januarja 2025 zaključuje delo v SEM in bo svojo poklicno pot nadaljevala kot direktorica Tehniškega muzeja Slovenije. Ljubljančan Blaž Verbič, rojen leta 1977, je od leta 2019 zaposlen v Slovenskem etnografskem muzeju kot kustos dokumentalist na Oddelku za dokumentacijo, kjer je s svojim strokovnim znanjem in predanostjo pomembno prispeval k delovanju muzeja, ter kot soavtor sodeloval pri številnih razstavnih projektih. V sodelovanju s kustosi SEM je nadaljeval terensko delo Slovenskega etnografskega muzeja, je soavtor fotografskih razstav in nove stalne razstave Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti. V SEM se je posvečal zlasti proučevanju in raziskovanju starih fotografskih postopkov ter skrbel za digitalizacijo in dostopnost fotografskega arhiva SEM. Pred tem je bil 14 let zaposlen kot kustos v Muzeju Velenje na področju etnologije. Bil je avtor številnih razstav, vodil je projekt vzpostavitve Grilove domačije v ekomuzej in sodeloval pri projektu novega Muzeja usnjarstva na Slovenskem ter postavitvi tamkajšnje stalne razstave. Poleg svoje muzealske kariere je Blaž Verbič dejaven tudi pri Civilni zaščiti Republike Slovenije. Od lani je vodja ekipe reševalnih psov Kinološke zveze Slovenije v državni enoti za hitre intervencije (EHI). Zadnjih sedem let je tudi namestnik vodje ljubljanske enote za iskanje pogrešanih oseb pri Kinološki zvezi Slovenije. Udeležuje se reševalnih akcij doma in misij v tujini.   
Blaž Verbič imenovan za vršilca dolžnosti direktorja SEM

Blaž Verbič imenovan za vršilca dolžnosti direktorja SEM

SEM, 29. januar ― Sporočamo, da je dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo Republike Slovenije, za vršilca dolžnosti direktorja Slovenskega etnografskega muzeja imenovala Blaža Verbiča, ki bo funkcijo uradno prevzel 1. februarja 2025. Blaž Verbič je muzejski svetovalec, univerzitetni diplomirani etnolog in kulturni antropolog z dvajsetletnimi izkušnjami na področju muzealstva ter raziskovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Nadomestil bo dosedanjo direktorico Slovenskega etnografskega muzeja Natalijo Polenec, ki 31. januarja 2025 zaključuje delo v SEM in bo svojo poklicno pot nadaljevala kot direktorica Tehniškega muzeja Slovenije. Ljubljančan Blaž Verbič, rojen leta 1977, je od leta 2019 zaposlen v Slovenskem etnografskem muzeju kot kustos dokumentalist na Oddelku za dokumentacijo, kjer je s svojim strokovnim znanjem in predanostjo pomembno prispeval k delovanju muzeja, ter kot soavtor sodeloval pri številnih razstavnih projektih. V sodelovanju s kustosi SEM je nadaljeval terensko delo Slovenskega etnografskega muzeja, je soavtor fotografskih razstav in nove stalne razstave Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti. V SEM se je posvečal zlasti proučevanju in raziskovanju starih fotografskih postopkov ter skrbel za digitalizacijo in dostopnost fotografskega arhiva SEM. Pred tem je bil 14 let zaposlen kot kustos v Muzeju Velenje na področju etnologije. Bil je avtor številnih razstav, vodil je projekt vzpostavitve Grilove domačije v ekomuzej in sodeloval pri projektu novega Muzeja usnjarstva na Slovenskem ter postavitvi tamkajšnje stalne razstave. Poleg svoje muzealske kariere je Blaž Verbič dejaven tudi pri Civilni zaščiti Republike Slovenije. Od lani je vodja ekipe reševalnih psov Kinološke zveze Slovenije v državni enoti za hitre intervencije (EHI). Zadnjih sedem let je tudi namestnik vodje ljubljanske enote za iskanje pogrešanih oseb pri Kinološki zvezi Slovenije. Udeležuje se reševalnih akcij doma in misij v tujini.   
Novice: Pravica do železnice - Kako je Bohinjska proga preoblikovala Baško grapo in kakšne so ...

Novice: Pravica do železnice - Kako je Bohinjska proga preoblikovala Baško grapo in kakšne so ...

Tolminski muzej, 29. januar ― Po skoraj dveh desetletjih se bomo v Tolminskem muzeju spet posvetili slikoviti železniški progi, ki je v začetku 20. stoletja povezala Posočje s svetom. O Bohinjski progi bo tokrat spregovoril arhitekt Elvis Jerkič, ki je v prostoru železnice našel izziv za svoje raziskovanje in diplomsko delo. Trenutno stanje železniške infrastrukture ga je spodbudilo, da je oblikoval pet predlogov za ureditev in revitalizacijo železniških območij v ...
še novic